Prenosna stranišča in smetnjaki prislonjeni kar na stolnico

Slovenija 04. 08. 2021, 08:48 Silvestra Sadar

Stanovalci v središču Ljubljane še posebej v poletnem času opozarjajo na nemogoče bivalne razmere zaradi gneče in hrupa, v zadnjih dneh pa zaradi evropskega turnirja v odbojki na mivki, ki poteka na Pogačarjevem trgu do poznih večernih ur. Dogajanje moti tudi versko življenje v stolni cerkvi. Na škofiji že nekaj let opozarjajo na problematiko, pogovori so potekali z Javnim podjetjem Ljubljanska parkirišča in tržnice, občinskimi službami in organizatorji posameznih dogodkov. Žal neuspešno. Svojo izkušnjo je z nami delil duhovnik ljubljanske nadškofije Milan Knep.

Med molitvijo še huronsko vpitje.

Hrup še dolgo po 22.00, saj takrat ob glasnem ozvočenju, poteka odbojkarski finale. Prenosne toalete in zabojniki za smeti naslonjeni kar na fasado škofije in stolnice. Pogačarjev trg polno zaseden s potrebno infrastrukturo, okoli škofije, stolnice in semenišča prehod ni možen. Dostop z avtom skorajda onemogočen. To je kratek oris življenja v središču Ljubljane. Milan Knep se takole spominja prihoda domov preteklo soboto: »Ko sem odprl vrata avta, me je »presekalo« huronsko vpitje«, prehod med stolnico in bogoslovjem je zapirala visoka ograja, ob kateri so stali varnostniki. Ob stolnici so bili postavljeni šotori, ob katerih so hodila visokorasla dekleta v bikinijih.«

Počitek in še kaj.

Gre za motenje počitka, pa ne le to ... Stolnica je simbol katolikov v Sloveniji, v njej je ob delavnikih šest maš, ob nedeljah osem, ki jih dogajanje močno moti, motena sta spoved in molitev. 300 let stara stolnica je kulturni spomenik državnega pomena, zato ne more imeti zvočne izolacije. Kot bi bilo neprimerno, da podobne dogodke organizator postavi v bližini opere, gledališča ali filharmonije, jih je neprimerno postavljati tudi v neposredno bližino stolnice ali drugih verskih objektov, kot je na primer džamija. Knep: »Na Zemlji so posvečeni kraji, ki jih tako dojemamo vsi, verni in neverni. Kraji, kjer se stikata Božje in človeško. To so verska svetišča, pokopališča, množična grobišča, spominski parki duhovne kulture, naravni parki, ki varujejo naravno dediščino. To so kraji tišine, kamor gremo, da v zbranosti znova premislimo, od kod prihajamo, kaj je to, kar se nam dogaja in kaj je smisel vsega, za kar si prizadevamo ...«

Ljubljanska oaza miru.

»Območje ljubljanske stolnice s Prešernovim trgom pa vse tja do Prešernovega spomenika in frančiškanske cerkve je duhovno in kulturno središče mesta, kamor ne sodijo odprte kuhinje in hrupne zabave. Kot ne sodi hokej v puljsko areno, kjer so pred leti sredi poletja v brk naravi organizirali hokejsko tekmo med Olimpijo in Medveščakom.«

Spoštovanje narave in kulture. Kaj pa verujočih?

Verujoči opozarjajo na neprimeren odnos mestnih oblasti do njih. Kot da ne obstajajo, kot da je vse zabava, pravijo, sploh glede na vse športne objekte, ki so na razpolago. Gre za grobo kršitev pravice do svobode veroizpovedi in vprašanje obče duhovnosti, poudarja Milan Knep: »Vsaka stvar ima svoj kraj in svoj čas. Kadar se vse pomeša, se v vrtincu razvrata izgubi smer izhoda. Takrat nastopi čas za prihod apokaliptičnih jezdecev.«