Radio Ognjišče
Štefan IskraŠtefan Iskra
Jakob ČukJakob Čuk
Meta PotočnikMeta Potočnik
Dragica Fabjan Andritsakos (foto: osebni arhiv)
Dragica Fabjan Andritsakos | (foto: osebni arhiv)

Nagrajena Naša gostja Dragica Fabjan Andritsakos

Naš gost Mateja Subotičanec

Naša gostja ima dve domovini, o čemer govorita tudi njena priimka: dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Rodila se je 2.10. 1966 v Mariboru.

Je profesorica stare in moderne grščine ter latinščine, doktorica jezikoslovnih ved, prevajalka iz stare in moderne grščine ter latinščine. V oddaji je povedala, kako sta jezika, ki ju poučuje, sorodna in v čem se razlikujeta. Predvsem pa ne neki način vzgajata v logičnem mišljenju.

Po končani gimnaziji je na ljubljanski Filozofski fakulteti študirala klasično filologijo ter nato v Ljubljani in Filozofski fakulteti v Atenah nadaljevala študij sodobne grške književnosti in jezika ter pridobila doktorat znanosti. V oddaji je povedala, kako doživlja obe domovini, zdaj se počuti že čisto doma tudi v Grčiji, še vedno pa rada pride tudi domov, v rodno Slovenijo. Šolala se je tudi v Grčiji, kjer se je izpopolnjevala na univerzah v Atenah, Solunu in Ioannini. Na univerzi v Solunu je za grški jezik pridobila certifikat C2, Center za grški jezik univerze v Solunu pa ji je podelil certifikat za poučevanje sodobne grščine.

Pridobila pa je tudi diplomo univerze v Atenah s področja kreativnega pisanja.

Zaposlena je na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu kot profesorica klasičnih jezikov. Živi dela v Ljubljani in Atenah.

Številni njeni prevodi iz latinščine, stare grščine in zlasti iz moderne grščine so bili objavljeni na spletnih straneh in v revijah Keria, Literatura, Poetikon, Zvon idr. Lani je izšel njen prevod celotnega pesniškega dela Konstantina Kavafisa, letos pa je za vrhunske slovenske prevode dveh sodobnih grških pesnikov -Hloi Koutsoumbeli in Stamatisa Polenakisa- prejela mednarodno priznanje Lirikonov zlat.

V oddaji je govorila tudi o pesniku Kavafisu, ki je za Grke skoraj tako pomemben kot za nas Prešeren. Modernistični pesnik Konstantin Kavafis, eden izmed v svetu najbolj znanih grških pesnikov 20. stoletja, je večino svojega življenja preživel v Egiptu. Zanimivo je, da je Grčijo v vsem življenju obiskal le dvakrat. Rodil se je leta 1863 v Aleksandriji. Njegova starša, Peter in Hariklija Kavafis, sta bila po rodu Grka iz carigrajske grške diaspore. Po očetovi smrti je med letoma 1872 in 1879 z materjo, sestrami in brati živel v Angliji, pozneje pa se je vrnil v Aleksandrijo, kjer je obiskoval trgovsko šolo Hermes. Leta 1882 se je pred angleškim obleganjem Aleksandrije z materjo za tri leta umaknil v Istanbul, leta 1885 pa se je zaposlil pri časopisu Telegrafos v Aleksandriji. V tem času je začel pisati prve pesmi, in sicer ne le v grščini, temveč tudi v angleščini in francoščini, leta 1886 pa je prvo pesem tudi objavil v grškem časopisu, ki je izhajal v Leipzigu. Vendar se je kasneje odrekel vsem zgodnjim pesmim, objavljenim pred letom 1911. Pesmi je neprenehoma spreminjal in izboljševal, nekatere je zato objavil tudi po večkrat. To lahko preberemo v uvodu v knjigo, ki je izšla pri Kudu Logos.

V oddaji je Dragica Fabjan Andritsakos povedala tudi o poučevanju, prebrala pa je tudi Kavafisovo pesem v grščini in seveda tudi v prevodu.

Naš gost
Rok Čakš (photo: Rok Mihevc) Rok Čakš (photo: Rok Mihevc)

Imamo veliko godljo ...

Po oceni političnega analitika Roka Čakša sta glavna zmagovalca volitev trojček NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca, največji poraženec pa stranka Anžeta Logarja. Glede na zelo tesen izid ocenjuje, da ...

S. Tina Dajčer, šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja (photo: Izidor Šček) S. Tina Dajčer, šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja (photo: Izidor Šček)

Gospod mi je dal … spreobrnjenje #video

Spreobrnjenje je prva tematika Radijskega misijona 2026. Tina Dajčer, šolska sestra sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja, nas je ob življenjski zgodbi svetega Frančiška povabila, da bi skušali ...

P. Andraž Arko: 'Vera, to ni le razumsko priznavanje Boga. To ni še nič.' (photo: ARO) P. Andraž Arko: 'Vera, to ni le razumsko priznavanje Boga. To ni še nič.' (photo: ARO)

Gospod mi je dal … vero

Vera je druga tematika Radijskega misijona 2026. Pater Andraž Arko nas je ob oporoki in življenjski zgodbi svetega Frančiška povabil, da vero presežemo kot zgolj intelektualno priznanje Boga in se ...

Avdio player - naslovnica