Radio Ognjišče
Blaž LesnikBlaž Lesnik
Mark GazvodaMark Gazvoda
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Dragica Fabjan Andritsakos (foto: osebni arhiv)
Dragica Fabjan Andritsakos | (foto: osebni arhiv)

Nagrajena Naša gostja Dragica Fabjan Andritsakos

Naš gost Mateja Subotičanec

Naša gostja ima dve domovini, o čemer govorita tudi njena priimka: dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Rodila se je 2.10. 1966 v Mariboru.

Je profesorica stare in moderne grščine ter latinščine, doktorica jezikoslovnih ved, prevajalka iz stare in moderne grščine ter latinščine. V oddaji je povedala, kako sta jezika, ki ju poučuje, sorodna in v čem se razlikujeta. Predvsem pa ne neki način vzgajata v logičnem mišljenju.

Po končani gimnaziji je na ljubljanski Filozofski fakulteti študirala klasično filologijo ter nato v Ljubljani in Filozofski fakulteti v Atenah nadaljevala študij sodobne grške književnosti in jezika ter pridobila doktorat znanosti. V oddaji je povedala, kako doživlja obe domovini, zdaj se počuti že čisto doma tudi v Grčiji, še vedno pa rada pride tudi domov, v rodno Slovenijo. Šolala se je tudi v Grčiji, kjer se je izpopolnjevala na univerzah v Atenah, Solunu in Ioannini. Na univerzi v Solunu je za grški jezik pridobila certifikat C2, Center za grški jezik univerze v Solunu pa ji je podelil certifikat za poučevanje sodobne grščine.

Pridobila pa je tudi diplomo univerze v Atenah s področja kreativnega pisanja.

Zaposlena je na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu kot profesorica klasičnih jezikov. Živi dela v Ljubljani in Atenah.

Številni njeni prevodi iz latinščine, stare grščine in zlasti iz moderne grščine so bili objavljeni na spletnih straneh in v revijah Keria, Literatura, Poetikon, Zvon idr. Lani je izšel njen prevod celotnega pesniškega dela Konstantina Kavafisa, letos pa je za vrhunske slovenske prevode dveh sodobnih grških pesnikov -Hloi Koutsoumbeli in Stamatisa Polenakisa- prejela mednarodno priznanje Lirikonov zlat.

V oddaji je govorila tudi o pesniku Kavafisu, ki je za Grke skoraj tako pomemben kot za nas Prešeren. Modernistični pesnik Konstantin Kavafis, eden izmed v svetu najbolj znanih grških pesnikov 20. stoletja, je večino svojega življenja preživel v Egiptu. Zanimivo je, da je Grčijo v vsem življenju obiskal le dvakrat. Rodil se je leta 1863 v Aleksandriji. Njegova starša, Peter in Hariklija Kavafis, sta bila po rodu Grka iz carigrajske grške diaspore. Po očetovi smrti je med letoma 1872 in 1879 z materjo, sestrami in brati živel v Angliji, pozneje pa se je vrnil v Aleksandrijo, kjer je obiskoval trgovsko šolo Hermes. Leta 1882 se je pred angleškim obleganjem Aleksandrije z materjo za tri leta umaknil v Istanbul, leta 1885 pa se je zaposlil pri časopisu Telegrafos v Aleksandriji. V tem času je začel pisati prve pesmi, in sicer ne le v grščini, temveč tudi v angleščini in francoščini, leta 1886 pa je prvo pesem tudi objavil v grškem časopisu, ki je izhajal v Leipzigu. Vendar se je kasneje odrekel vsem zgodnjim pesmim, objavljenim pred letom 1911. Pesmi je neprenehoma spreminjal in izboljševal, nekatere je zato objavil tudi po večkrat. To lahko preberemo v uvodu v knjigo, ki je izšla pri Kudu Logos.

V oddaji je Dragica Fabjan Andritsakos povedala tudi o poučevanju, prebrala pa je tudi Kavafisovo pesem v grščini in seveda tudi v prevodu.

Naš gost
Duhovnik Gabriel Vidrih (photo: Vir: FB Župnija Ilirska Bistrica) Duhovnik Gabriel Vidrih (photo: Vir: FB Župnija Ilirska Bistrica)

Umrl je duhovnik Gabrijel Vidrih

V večeru pred tretjo adventno nedeljo, v 74. letu življenja, je dočakal prihod svojega Odrešenika, župnik v Tomaju Gabrijel Vidrih, rojen v Podragi.

Katehumeni (photo: Boštjan Prevc) Katehumeni (photo: Boštjan Prevc)

Skupna fotografija v stolnici, ki je razveselila

Na tretjo adventno nedeljo vsako leto v ljubljanski stolnici poteka srečanje katehumenov, pripravnikov na prejem zakramentov uvajanja, torej svetega krsta, svete birme in svete evharistije.

Bogoslovci, redovniki v formaciji in propedevtiki (photo: Vir: FB Bogoslovno semenišče Ljubljana) Bogoslovci, redovniki v formaciji in propedevtiki (photo: Vir: FB Bogoslovno semenišče Ljubljana)

Vsi skupaj na duhovni obnovi

V duhu poglobitve, molitve in bratstva so se bogoslovci, redovniki in redovnice v formaciji ter propedevtiki zbrali na skupnih duhovnih vajah, ki so zadnji konec tedna potekale pri Svetem Duhu pri ...

Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash) Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash)

Alenka Rebula: Smo varuhi svojega miru

V sklopu rednih pogovorov z Alenko Rebulo smo v adventu govorili o pomenu priprav na praznično obdobje. Mnogo je lepega, polno zabav in vrvenja, koliko pa je resničnih prepoznav naših globljih ...

Avdio player - naslovnica