Blaž LesnikBlaž Lesnik
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Meta PotočnikMeta Potočnik
Dragica Fabjan Andritsakos (foto: osebni arhiv)
Dragica Fabjan Andritsakos | (foto: osebni arhiv)

Nagrajena Naša gostja Dragica Fabjan Andritsakos

Naš gost | 06.07.2021, 08:01 Mateja Subotičanec

Naša gostja ima dve domovini, o čemer govorita tudi njena priimka: dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Rodila se je 2.10. 1966 v Mariboru.

Je profesorica stare in moderne grščine ter latinščine, doktorica jezikoslovnih ved, prevajalka iz stare in moderne grščine ter latinščine. V oddaji je povedala, kako sta jezika, ki ju poučuje, sorodna in v čem se razlikujeta. Predvsem pa ne neki način vzgajata v logičnem mišljenju.

Po končani gimnaziji je na ljubljanski Filozofski fakulteti študirala klasično filologijo ter nato v Ljubljani in Filozofski fakulteti v Atenah nadaljevala študij sodobne grške književnosti in jezika ter pridobila doktorat znanosti. V oddaji je povedala, kako doživlja obe domovini, zdaj se počuti že čisto doma tudi v Grčiji, še vedno pa rada pride tudi domov, v rodno Slovenijo. Šolala se je tudi v Grčiji, kjer se je izpopolnjevala na univerzah v Atenah, Solunu in Ioannini. Na univerzi v Solunu je za grški jezik pridobila certifikat C2, Center za grški jezik univerze v Solunu pa ji je podelil certifikat za poučevanje sodobne grščine.

Pridobila pa je tudi diplomo univerze v Atenah s področja kreativnega pisanja.

Zaposlena je na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu kot profesorica klasičnih jezikov. Živi dela v Ljubljani in Atenah.

Številni njeni prevodi iz latinščine, stare grščine in zlasti iz moderne grščine so bili objavljeni na spletnih straneh in v revijah Keria, Literatura, Poetikon, Zvon idr. Lani je izšel njen prevod celotnega pesniškega dela Konstantina Kavafisa, letos pa je za vrhunske slovenske prevode dveh sodobnih grških pesnikov -Hloi Koutsoumbeli in Stamatisa Polenakisa- prejela mednarodno priznanje Lirikonov zlat.

V oddaji je govorila tudi o pesniku Kavafisu, ki je za Grke skoraj tako pomemben kot za nas Prešeren. Modernistični pesnik Konstantin Kavafis, eden izmed v svetu najbolj znanih grških pesnikov 20. stoletja, je večino svojega življenja preživel v Egiptu. Zanimivo je, da je Grčijo v vsem življenju obiskal le dvakrat. Rodil se je leta 1863 v Aleksandriji. Njegova starša, Peter in Hariklija Kavafis, sta bila po rodu Grka iz carigrajske grške diaspore. Po očetovi smrti je med letoma 1872 in 1879 z materjo, sestrami in brati živel v Angliji, pozneje pa se je vrnil v Aleksandrijo, kjer je obiskoval trgovsko šolo Hermes. Leta 1882 se je pred angleškim obleganjem Aleksandrije z materjo za tri leta umaknil v Istanbul, leta 1885 pa se je zaposlil pri časopisu Telegrafos v Aleksandriji. V tem času je začel pisati prve pesmi, in sicer ne le v grščini, temveč tudi v angleščini in francoščini, leta 1886 pa je prvo pesem tudi objavil v grškem časopisu, ki je izhajal v Leipzigu. Vendar se je kasneje odrekel vsem zgodnjim pesmim, objavljenim pred letom 1911. Pesmi je neprenehoma spreminjal in izboljševal, nekatere je zato objavil tudi po večkrat. To lahko preberemo v uvodu v knjigo, ki je izšla pri Kudu Logos.

V oddaji je Dragica Fabjan Andritsakos povedala tudi o poučevanju, prebrala pa je tudi Kavafisovo pesem v grščini in seveda tudi v prevodu.

Naš gost
Papež Frančišek (photo: Vatican Media) Papež Frančišek (photo: Vatican Media)

Navodila za župnije ob smrti svetega očeta

Z veliko žalostjo se Cerkev na Slovenskem pridružuje žalovanju vesoljne Cerkve ob slovesu svetega očeta Frančiška. Da bomo te žalostne, a svete trenutke doživljali kot ena družina Božjih otrok, v ...

Papež Frančišek (photo: Vatican Media) Papež Frančišek (photo: Vatican Media)

Umrl je sveti oče.

Zjutraj je umrl papež Frančišek z rojstnim imenom Jorge Mario Bergoglio, so sporočili iz Vatikana. Papež je še včeraj ob praznovanju velike noči pozdravil okoli 35.000 vernikov, ki so se zbrali na ...

Urbi et orbi 2025 (photo: Vatican Media) Urbi et orbi 2025 (photo: Vatican Media)

Papež: Blagoslovljeno veliko noč!

Današnjo mašo na Trgu sv. Petra v Vatikanu je daroval kardinal Angelo Comastri, ki je prebral tudi papeževo pridigo. Sveti oče je v njej poudaril, da Kristus ni ostal ujetnik smrti. Ne moremo iz ...

Miha Novak (photo: Rok Mihevc) Miha Novak (photo: Rok Mihevc)

Prostor za moške, kjer iskrenost ni sramotna

V Kolokoviju smo gostili pripadnika Katakomb. Ne tistih, v katerih so zbirali prvi kristjani ob grobovih mučencev in molili, ampak tistih, ki imajo svoje prostore pri sv. Petru v Ljubljani. Tam se ...

Vstajenjski Jezus (photo: Rok Mihevc) Vstajenjski Jezus (photo: Rok Mihevc)

Jezus razume bedo človeških odnosov

Predvelikonočna Sobotna iskrica je prinesla pogovore z župnikom Martinom Golobom in urednico revije Mavrica Matejo Gomboc, ki sta skrivnost tega prazničnega časa osvetlila na otrokom prijazen ...