Matjaž Merljak
Boštjan Smole
Marjana Debevec
Dragica Fabjan Andritsakos (foto: osebni arhiv)
Dragica Fabjan Andritsakos | (foto: osebni arhiv)

Nagrajena Naša gostja Dragica Fabjan Andritsakos

06.07.2021, 08:01 Mateja Subotičanec

Naša gostja ima dve domovini, o čemer govorita tudi njena priimka: dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Rodila se je 2.10. 1966 v Mariboru.

Je profesorica stare in moderne grščine ter latinščine, doktorica jezikoslovnih ved, prevajalka iz stare in moderne grščine ter latinščine. V oddaji je povedala, kako sta jezika, ki ju poučuje, sorodna in v čem se razlikujeta. Predvsem pa ne neki način vzgajata v logičnem mišljenju.

Po končani gimnaziji je na ljubljanski Filozofski fakulteti študirala klasično filologijo ter nato v Ljubljani in Filozofski fakulteti v Atenah nadaljevala študij sodobne grške književnosti in jezika ter pridobila doktorat znanosti. V oddaji je povedala, kako doživlja obe domovini, zdaj se počuti že čisto doma tudi v Grčiji, še vedno pa rada pride tudi domov, v rodno Slovenijo. Šolala se je tudi v Grčiji, kjer se je izpopolnjevala na univerzah v Atenah, Solunu in Ioannini. Na univerzi v Solunu je za grški jezik pridobila certifikat C2, Center za grški jezik univerze v Solunu pa ji je podelil certifikat za poučevanje sodobne grščine.

Pridobila pa je tudi diplomo univerze v Atenah s področja kreativnega pisanja.

Zaposlena je na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu kot profesorica klasičnih jezikov. Živi dela v Ljubljani in Atenah.

Številni njeni prevodi iz latinščine, stare grščine in zlasti iz moderne grščine so bili objavljeni na spletnih straneh in v revijah Keria, Literatura, Poetikon, Zvon idr. Lani je izšel njen prevod celotnega pesniškega dela Konstantina Kavafisa, letos pa je za vrhunske slovenske prevode dveh sodobnih grških pesnikov -Hloi Koutsoumbeli in Stamatisa Polenakisa- prejela mednarodno priznanje Lirikonov zlat.

V oddaji je govorila tudi o pesniku Kavafisu, ki je za Grke skoraj tako pomemben kot za nas Prešeren. Modernistični pesnik Konstantin Kavafis, eden izmed v svetu najbolj znanih grških pesnikov 20. stoletja, je večino svojega življenja preživel v Egiptu. Zanimivo je, da je Grčijo v vsem življenju obiskal le dvakrat. Rodil se je leta 1863 v Aleksandriji. Njegova starša, Peter in Hariklija Kavafis, sta bila po rodu Grka iz carigrajske grške diaspore. Po očetovi smrti je med letoma 1872 in 1879 z materjo, sestrami in brati živel v Angliji, pozneje pa se je vrnil v Aleksandrijo, kjer je obiskoval trgovsko šolo Hermes. Leta 1882 se je pred angleškim obleganjem Aleksandrije z materjo za tri leta umaknil v Istanbul, leta 1885 pa se je zaposlil pri časopisu Telegrafos v Aleksandriji. V tem času je začel pisati prve pesmi, in sicer ne le v grščini, temveč tudi v angleščini in francoščini, leta 1886 pa je prvo pesem tudi objavil v grškem časopisu, ki je izhajal v Leipzigu. Vendar se je kasneje odrekel vsem zgodnjim pesmim, objavljenim pred letom 1911. Pesmi je neprenehoma spreminjal in izboljševal, nekatere je zato objavil tudi po večkrat. To lahko preberemo v uvodu v knjigo, ki je izšla pri Kudu Logos.

V oddaji je Dragica Fabjan Andritsakos povedala tudi o poučevanju, prebrala pa je tudi Kavafisovo pesem v grščini in seveda tudi v prevodu.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Naš gost

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Zbrani v naravi pri sveti maši (photo: Marjana Debevec) Zbrani v naravi pri sveti maši (photo: Marjana Debevec)

Začenja se...

Potem ko smo na vesoljni ravni prejšnjo v nedeljo začeli sinodalno pot, se bomo nanjo ta konec tedna odpravili še po škofijah. V Mariboru so se zbrali danes dopoldne, po ostalih škofijah pa jutri ...

Bogoslovci (photo: Rok Mihevc) Bogoslovci (photo: Rok Mihevc)

Vsak, ki vstopi v semenišče, je svoja zgodba ...

Duhovnik Peter Kokotec se rad potaplja, zato mu ni bilo težko priti v oddajo Globine. S seboj pod gladino pa ni vzel še nobenega bogoslovca, s katerimi je do še pred kratkim imel veliko stika, saj ...