Volilna skrinjica | (foto: Pixabay)
Večina proti noveli zakona o vodah
Slovenija Andrej Šinko Slovenska tiskovna agencija
Volivci so na referendumu glede na delne neuradne izide zavrnili novelo zakona o vodah. Proti je glasovalo več 86 odstotkov volivcev, skupno več kot 665 tisoč, za pa nekaj manj kot 14 odstotkov. Volilna udeležba je bila več kot 45 odstotna, kažejo delni neuradni podatki Državne volilne komisije.
Po besedah okoljskega ministra Andreja Vizjaka se je omenjeni referendum ugrabil in zlorabil za druge cilje, tudi politične. »Ljudje so odreagirali čustveno. Bodrilo in spodbujalo se jih je z nekimi pamfleti, ki nimajo veze s samim namenom zakona,« je v odzivu za TV Slovenija dejal Vizjak.
Ne glede na rezultat referenduma si bodo na ministrstvu za okolje in prostor po Vizjakovih besedah vedno prizadevali za ohranjanje okolja, narave in slovenskih voda. »Tudi namen in cilj tega zakona je bil takšen - kako dodatno zaščititi priobalni pas, omejiti gradnjo in nameniti več denarja za vzdrževanje vodotokov,« je dejal in dodal, da si bo še naprej prizadeval za povečanje denarja za vzdrževanje vodotokov in zmanjšanje škode ob poplavah.
Na drugi strani opozicija trdi, da se je jasno pokazalo, da je vlada izgubila zaupanje ljudi. Zelo zadovoljni z rezultatom pa so tudi pobudniki referenduma. »V teh dneh se je pokazalo, da v Sloveniji živijo solidarni, strpni ljudje, ki si pomagajo in ki se borijo za javno dobro in za naravo. To je za nas zmaga svoje vrste in veliko upanje v teh težkih časih,« je dejala Nika Kovač iz Inštituta 8. marec.
Da bi bil zakon na današnjem referendumu zavrnjen, bi morala proti glasovati večina volivcev, pod pogojem, da bi proti glasovala najmanj petina vseh volivcev oziroma skupno 339.726 volilnih upravičencev.
Volilna udeležba je presegla 45 odstotkov. Da je zanimanje volivcev za referendum veliko, se je pokazalo že na predčasnem glasovanju, saj je v treh dneh, kljub poletnim dopustom, predčasno oddalo glas 84.196 volivcev oz. 4,96 odstotka vseh volilnih upravičencev. Gre za najvišjo udeležbo na predčasnem glasovanju na referendumih in volitvah doslej.
Jutri bodo bodo okrajne volilne komisije ugotavljale še izid glasovanja po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje pa bo znan izid glasovanja po pošti iz tujine. Na uradne izide bo siccer treba še počakati, saj bo Državna volilna komisija poročilo o izidu glasovanja predvidoma sprejela 7. septembra.
Kako je bilo s kršitvami volilnega molka?
Do konca glasovanja je veljal volilni molk, ko je bilo vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano. Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je do 19. ure prejela skupno 96 prijav domnevnih kršitev volilnega molka. Izstopale so objave na družbenih omrežjih.
Referendum o noveli zakona o vodah je zahtevalo Gibanje za pitno vodo. Nasprotniki novele so opozarjali, da širi možnost gradnje na priobalnih zemljiščih. Zagovorniki skupaj z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom so po drugi strani poudarjali, da se nabor objektov, ki jih bo mogoče graditi na priobalnih zemljiščih, oži.
Nasprotniki uveljavitve zakonske novele so še svarili, da vsaka gradnja ob vodi povečuje poplavno varnost in lahko ogroža pitno vodo. Opozarjali so tudi, da se odločanje o dopustnosti gradnje prenaša z najvišje, vladne ravni, na raven uradnikov na direkciji za vode, kar povečuje tveganja za korupcijo in pritiske.
Ne glede na rezultat referenduma si bodo na ministrstvu za okolje in prostor po Vizjakovih besedah vedno prizadevali za ohranjanje okolja, narave in slovenskih voda. »Tudi namen in cilj tega zakona je bil takšen - kako dodatno zaščititi priobalni pas, omejiti gradnjo in nameniti več denarja za vzdrževanje vodotokov,« je dejal in dodal, da si bo še naprej prizadeval za povečanje denarja za vzdrževanje vodotokov in zmanjšanje škode ob poplavah.
Na drugi strani opozicija trdi, da se je jasno pokazalo, da je vlada izgubila zaupanje ljudi. Zelo zadovoljni z rezultatom pa so tudi pobudniki referenduma. »V teh dneh se je pokazalo, da v Sloveniji živijo solidarni, strpni ljudje, ki si pomagajo in ki se borijo za javno dobro in za naravo. To je za nas zmaga svoje vrste in veliko upanje v teh težkih časih,« je dejala Nika Kovač iz Inštituta 8. marec.
Da bi bil zakon na današnjem referendumu zavrnjen, bi morala proti glasovati večina volivcev, pod pogojem, da bi proti glasovala najmanj petina vseh volivcev oziroma skupno 339.726 volilnih upravičencev.
Volilna udeležba je presegla 45 odstotkov. Da je zanimanje volivcev za referendum veliko, se je pokazalo že na predčasnem glasovanju, saj je v treh dneh, kljub poletnim dopustom, predčasno oddalo glas 84.196 volivcev oz. 4,96 odstotka vseh volilnih upravičencev. Gre za najvišjo udeležbo na predčasnem glasovanju na referendumih in volitvah doslej.
Jutri bodo bodo okrajne volilne komisije ugotavljale še izid glasovanja po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje pa bo znan izid glasovanja po pošti iz tujine. Na uradne izide bo siccer treba še počakati, saj bo Državna volilna komisija poročilo o izidu glasovanja predvidoma sprejela 7. septembra.
Kako je bilo s kršitvami volilnega molka?
Do konca glasovanja je veljal volilni molk, ko je bilo vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano. Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je do 19. ure prejela skupno 96 prijav domnevnih kršitev volilnega molka. Izstopale so objave na družbenih omrežjih.
Referendum o noveli zakona o vodah je zahtevalo Gibanje za pitno vodo. Nasprotniki novele so opozarjali, da širi možnost gradnje na priobalnih zemljiščih. Zagovorniki skupaj z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom so po drugi strani poudarjali, da se nabor objektov, ki jih bo mogoče graditi na priobalnih zemljiščih, oži.
Nasprotniki uveljavitve zakonske novele so še svarili, da vsaka gradnja ob vodi povečuje poplavno varnost in lahko ogroža pitno vodo. Opozarjali so tudi, da se odločanje o dopustnosti gradnje prenaša z najvišje, vladne ravni, na raven uradnikov na direkciji za vode, kar povečuje tveganja za korupcijo in pritiske.
