Andrej Saje novi novomeški škof

Cerkev na Slovenskem | 30.06.2021, 12:04 Rok Mihevc

Sveti oče Frančišek je imenoval za novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta, duhovnika ljubljanske nadškofije, ki je bil do sedaj sodni vikar – oficial Metropolitanskega cerkvegna sodišča v Ljubljani, docent na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ter duhovni pomočnik na avstrijskem koroškem. Saje bo nasledil škofa Andreja Glavana.

Zamenjava na vrhu leta 2006 ustanovljene novomeške škofije prihaja po tistem, ko je zdajšnji novomeški škof Glavan ob napolnitvi 75 let papežu leta 2018 ponudil svoj odstop, kar morajo storiti vsi škofje, ko dopolnijo omenjeno starost. Papež odstopa ni sprejel, ampak mu je službo novomeškega škofa podaljšal do imenovanja njegovega naslednika. 

Škof Glavan: Ime bo ostalo isto

»Škofija je dobila novega škofa, ki je doma iz Mirne peči in je prafara Novega mesta in moje rojstne župnije Soteska. Ime škofa, ki se imenuje pri maši, bo ostalo isto, torej »za našega škofa Andreja«. Imenovanje je bilo po skoraj triletnem podaljšanju moje službe pričakovano, z novo svežo močjo bo zdaj škofija na novo zaživela z novimi prijemi, poudarki in novo energije. Bog daj, da bo zaživela kot eno srce in ena duša. Naj Bog podpira in obilno blagoslovi novomeško škofijo pod novim vodstvom.«

Življenjepis dr. Andreja Sajeta

Andrej Saje se je rodil 22. aprila 1966 v Novem mestu kot prvorojenec izmed štirih otrok očetu Dragu Sajetu in mami Frančiški, roj. Ulčar. Mladost je preživel na Velikem Kalu v župniji Mirna Peč. Osnovno šolo obiskoval v Mirni Peči (1973–1981), Srednjo naravoslovno-matematično šolo pa v Novem mestu (1981–1985). Po odsluženem vojaškem roku v Bitoli v Makedoniji (1985–1986) je jeseni leta 1986 stopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani in se vpisal na Teološko fakulteto, kjer je leta 1991 diplomiral in bil 29. junija naslednje leto v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika ljubljanske nadškofije.

Duhovniško pot je začel kot kaplan v Grosupljem (1992–1994), nato pa je bil tri leta tajnik ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja (1994–1997). Jeseni leta 1997 je odšel na študij v Rim. Kot član nemškega zavoda Teutonik v Vatikanu je študiral na Fakulteti za kanonsko pravo Papeške univerze Gregoriane v Rimu, kjer je leta 1999 končal magisterij, naslednje leto pa specializacijo v pravni sodni praksi. Marca 2003 je doktoriral na temo izredne oblike poroke (La forma straordinaria e il ministro della celebrazione del matrimonio secondo il Codice latino e orientale).

Po vrnitvi v Slovenijo je bil deset let generalni tajnik in tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference (2003–2013). Bil je voditelj ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK (2009–2013). V Bogoslovnem semenišču v Ljubljani je bil študijski prefekt (2003–2016). Za sodnika metropolitanskega cerkvenega sodišča je bil imenovan leta 2003, leta 2016 pa za sodnega vikarja istega sodišča in sodnega vikarja ljubljanske nadškofije. Leta 2003 je bil imenovan za asistenta, leta 2009 pa je bil izvoljen za docenta pri Katedri za kanonsko pravo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer do danes sodeluje v pedagoškem procesu in raziskovalnem delu. V docenta je bil ponovno izvoljen 29. septembra 2014 in spet 9. decembra 2019. Vrsto let je predavatelj na Katehetsko pastoralni šoli v Ljubljani in Novem mestu. Od leta 2020 predava predmet Kanonsko pravo Katoliške Cerkve tudi na Pravni fakulteti Evropske Univerze s sedežem v Novi Gorici.

Med osrednje teme njegovega raziskovanja in strokovnega udejstvovanja sodijo zakrament krščanskega zakona, razmerja med Cerkvijo in državo, področje premoženjskih vprašanj Cerkve, vprašanja človekovih pravic in verske svobode ter področje spolnega nasilja v Cerkvi. Objavlja v domačih in tujih znanstvenih revijah. Sodeloval je pri mednarodnem raziskovalnem projektu na temo verske svobode v Evropi in evropskem projektu o vzgoji in izobraževanju. Od 2015 je v okviru Teološke fakultete član programske skupine z naslovom Judovsko-krščanski viri in razsežnosti pravičnosti, v letih 2020–2021 sodeluje v raziskovalnem programu Proces razreševanja fizičnega in spolnega nasilja ter relacijska družinska terapija. Kot predavatelj se redno udeležuje znanstvenih in strokovnih simpozijev doma in v tujini. Je pomočnik urednika Bogoslovnega vestnika. Od 2005 je član Združenja cerkvenih pravnikov Velike Britanije in Irske (The Canon Law Society Of Great Britain And Ireland), od 2006 član Akademskega društva Pravnik, od 2011 član Hrvatskog kanonistićkog društva, kjer je od 2019 tudi predsednik nadzornega odbora tega društva. Od 2015 je član znanstvenega sveta kanonsko-pravne revije Annales Canonici, ki jo izdaja Fakulteta za cerkveno pravo Papeške univerze Janeza Pavla II. v Krakovu na Poljskem.

Poleg znanstvenega področja je aktiven tudi v pastorali. Službo duhovnega pomočnika je opravljal v župniji Ljubljana Ježica (2013–2015), kjer še vedno spremlja eno od zakonskih skupin, od leta 2014 dalje pa je duhovni pomočnik v slovenskih župnijah v Selah in na Bajdišah v krško-celovški škofiji. Opravil je več izobraževanj s področja duhovnega spremljanja v ignacijanski duhovnosti. Daje duhovne vaje in spremlja njihove udeležence.