Damijana Medved
Matej Kržišnik
Marta Jerebič
Praznovanje v Arboretumu (foto: Rok Mihevc)
Praznovanje v Arboretumu | (foto: Rok Mihevc)

FOTO in VIDEO: Radijsko praznovanje dneva državnosti v Arboretumu

25.06.2021, 12:40 Marta Jerebič

Radio Ognjišče se je 30. obletnici slovenske samostojnosti opoldne poklonil s sveto mašo, ki jo je v ’naravni katedrali’ v Arboretumu daroval nadškof Anton Stres. Sledil je koncert Kvatropircev. Dogodek smo poimenovali "Bog te živi Slovenija", udeležilo se ga je več kot tisoč ljudi.

 

Nadškof Stres o izključevanju verskega izobraževanja iz javne šole
Nadškof Stres je v pridigi razmišljal o stanju naše demokracije. Kot je poudarjal že sv. Janez Pavel II. je lakmusov papir za ocenjevanje spoštovanja človekovih pravic verska svoboda. Na tem področju se je po besedah nadškofa Stresa v 30 letih veliko spremenilo na bolje. Vendar pa smo v primerjavi z drugimi primerljivi državami in tudi drugimi republikami iz naše nekdanje skupne države v nespornem zaostanku.

Nadškof Anton Stres
Nadškof Anton Stres © Rok Mihevc


Posebej je izpostavil dejstvo, da je v Sloveniji vsaka oblika verskega izobraževanja izključena iz javne šole. Takšnih držav je v Evropi manj, kakor je prstov na eni roki. »Zakaj mora ravno Slovenija biti med njimi? Pa je, kar pove veliko o stanju naše demokracije,« je dejal nadškof Stres, ki je ob sklepu zato dejal: »Danes praznujemo in se veselimo doseženega. Jutri bomo pa spet zavihali rokave, se trudili  in sodelovali, da bo naša domovina in država takšna, kakršno hoče Bog, da bo v srečo in blagor vseh njegovih otrok.«

Če ne bi bilo države, ki skrbi za to, da med državljani vladata razumni red in pravični zakoni, bi med njimi zavladalo nasilje. Tedaj pa bi zmagovali tisti, ki so bolj nasilni in pretkani, ne pa tisti, ki imajo prav, je še dejal nadškof Stres. Celotno besedilo pridige v nadaljevanju.



Msgr. Trstenjak: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo ...
Direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak je v uvodu v mašo dejal, da kot verni državljani ne moremo dati domovini lepšega darila, kot je molitev in daritev svete maše, s katerima se prepletata iskrena hvaležnost in seveda tudi prošnja, povzeta s Prešernovimi besedami, da "Edinost, sreča, sprava k nam nazaj se vrnejo" in naj končno pride dan, ko se bo v polnosti uresničila Prešernova zamisel: "vsi naj si v róke sežejo".

Msgr. Trstenjak je izrekel tudi čestitke in zahvalo radijcem, ki so včeraj in danes zjutraj izpeljali zahteven podvig "Z morja na Triglav". S svojim podvigom, je dejal, so nas vabili k občudovanju našega raja pod Triglavom, iz katerega se rojevata zavest ponosa in hvaležnosti, ker živimo - po besedah svetega papeža Janeza Pavla II. - "v znameniti deželi v srcu Evrope".

Direktor Radia Ognjišče Franci Trstenjak
Direktor Radia Ognjišče Franci Trstenjak

Nagovor Petra Opeke

Med koncertom Kvatropircev so obiskovalci lahko prisluhnili tudi nagovoru Petra Opeke.

Po sveti maši so zapeli Kvatropirci
Po sveti maši so zapeli Kvatropirci

Sloveniji v prihodnje želim ...

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

Jure Sešek: Lep dan je bil, poln srčne ljubezni do domovine, poln radosti, ker smo se znova lahko srečali

Sodelavci Radia Ognjišče se vedno znova veselimo prav vsakega srečanja s poslušalci. Iskreno! Ko gre za tako lepo praznovanje, kot je bilo včerajšnje, pa še prav posebej.

Trideset let samostojnosti Slovenije, dan državnosti, veselje in ponos na domovino, ki nam ponuja vse, kar imamo. In res je bilo lepo srečati nasmejane obraze, deliti praznične misli, se veseliti skupaj. Sodelovanje z Arboretumom Volčji potok je prisotno že vrsto let in sodelavcem parka smo vedno znova hvaležni za podano roko, za zavetje našemu druženju, ki, iskreno rečeno, bi bilo težko lepše. Na praznovanje smo se posredno pripravljali z našim predprazničnim programom, s stopnjevanjem pričakovanja in navdušenja nad praznikom, v katerem se zrcalita hrepenenje prednikov in naša ljubezen do domovine.

Naši sodelavci, ki so se odpravili in prišli z morja na Triglav, so nam s konkretnim dejanjem dokazali kaj je z voljo in pripravljenostjo moč doseči. Sveta maša za domovino je imela v sebi tudi zahvalo za njihov zgled in uspeh. V mislih nadškofa Stresa, ki je daroval sveto mašo, pa tudi hvaležnost za samostojno državo, misel o odgovornosti vseh nas, pa tudi kritičen pogled na tisto, kar bi še moralo biti doseženo, pa ni. In ni prav, da ni.

lahko dodam, da je resnice, ki jih narekujejo ljubezen do domovine, ponos ob prazniku in upanje za prihodnost lepo podčrtal tudi koncert Kvartopircev, ki so s skrbno izbranim programom pokazali, da Slovenija tudi njim predstavlja vir navdiha. Hvaležni smo pevcem, da so del praznika namenili našim poslušalcem, ki so med mnogimi njihovimi skladbami prepevali, ob sklepu pa so jih zasluženo nagrajevali z aplavzi. Njihova pesem bo, seveda, odmevala tudi v posnetku v našem programu.



Pridiga naškofa Antona Stresa:

Dragi bratje in sestre, drage poslušalke in poslušalci!  

Iz Jezusovega odgovora »Daj cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega«  je jasno razvidno, da Jezus priznava tudi politično skupnost in avtoriteto tistega, ki ima odgovornost zanjo. Ljudje smo ustvarjeni kot  državljani dveh držav, dveh skupnosti: Božje in človeške. Obeh se moramo izkazati za vredne. Božje kraljestvo je naš najvišji in končni cilj, a zemeljska država nam zagotavlja, da lahko že tukaj in vsaj delno živimo v skladu s tistim dostojanstvom svobodnih Božjih otrok, ki se bo dokončno izpolnilo v Božjem kraljestvu. Država torej ni noben nebodigatreba, kakor menijo anarhistični ideologi, ampak ima plemenito poslanstvo in zaradi njega je tudi sama nekaj dobrega. Je celo nenadomestljiva.

Danes praznujemo in se veselimo, da imamo svojo državo že tri desetletja. Državo, ki s svojimi ustanovami skrbi za našo varnost in svobodo, pravično ureditev in skupno dobro vseh. Če ne bi bilo države, ki skrbi za to, da med državljani vladata razumni red in pravični zakoni, bi med njimi zavladalo nasilje. Tedaj pa bi zmagovali tisti, ki so bolj nasilni in pretkani, ne pa tisti, ki imajo prav. Zato pravi pisec prvega berila , da je naloga oblasti, »da kaznuje hudodelce in daje priznanje tistim, ki delajo dobro«. Torej, da skrbi za pravičnost. Samo s pravičnostjo, pravično zakonodajo in pravičnim sodstvom, ki vzpostavlja pravičnost tam, kjer je bila porušena, se lahko branimo pred nasilneži in krivičniki. Pravičnost in iz nje izhajajoča svoboda državljanov je prvo poslanstvo države, njena utemeljitev in tudi norma ali kriterij njene upravičenosti.

Tudi ta epidemija nam je pokazala, kako dobro je, da imamo svojo državo, ki lahko poskrbi za svoje državljane. V Evropi sicer veliko govorimo o solidarnosti, povezanosti in medsebojni pomoči. A na začetku epidemije, ko je ta nesreča vse presenetila, med državami ni bilo veliko solidarnosti in pomoči tistim, ki so jo najbolj potrebovali. Dokler smo ljudje takšni kot smo, bo vsakdo najprej poskrbel zase. Tudi branili se bomo najprej sami. Kakor pred tremi desetletji. Zaradi varnosti, svobode, spoštovanja dostojanstva vsakega od nas in zagotavljanja pravičnosti za vse imamo lastno državo. To je njen prvi in osnovni namen.

Kot narod pa jo imamo tudi zato, da zavarujemo in razvijamo to, kar smo po svoji kulturi in identiteti, kar smo kot Slovenci. Imeti svojo državo je najboljša oblika zaščite za naš obstoj in razvoj naše kulturne, narodnostne, civilizacijske in duhovne blaginje in vrednot, ki so temeljnega pomena za človeško dostojanstvo vsakega od nas.

In končno jo imamo tudi zato, da se izkažemo in uresničimo kot odrasli in odgovorni ljudje, ki so sposobni sami poskrbeti zase in za svoj razvoj. Lastna suverena država je izkaznica zrelosti in odgovornosti državljanov, ki ne potrebujejo tujih skrbnikov.

To državo nam je bilo dano dočakati pred tremi desetletji. Prav je, da se tega največjega dogodka v zgodovini našega naroda spominjamo z veliko hvaležnostjo do vseh, ki so takrat razumeli, da je napočil trenutek, kakršni se v zgodovini redko ali pa sploh ne ponovijo.

Ob tej priložnosti pa se moramo s hvaležnostjo spominjati tudi naših prijateljev od zunaj, ki so nam to privoščili in nam pravico do tega priznavali. Med najbolj vidnimi podporniki naše lastne državnosti je bil sveti papež Janez Pavel II., ki nas je v tem jasno podpiral, medtem ko so nekatere evropske in svetovne velesile temu nasprotovale. Katoliška cerkev s papežem Janezom Pavlom II. na čelu je bila takrat naša velika zaveznica, če je to komu prav ali ne. Katoličani tega ne smemo pozabiti, ampak smemo biti na to ponosni.

Pričakovano in naravno je bilo, da smo si takrat veliko obetali. Na začetku vsakega velikega podviga so veliki upi in pričakovanja, saj se drugače ljudje v kaj novega sploh ne bi podali. Pred tremi desetletji smo imeli dva cilja: samostojno, suvereno državo in demokratično, svobodoljubno državo. Državna samostojnost se je zdela težje dosegljiva, a smo jo dosegli dokaj hitro. Svobodoljubno demokracijo, kjer bi bili vsi enakopravno spoštovani v svojih človekovih pravicah ter brez monopolov in starih privilegijev, ki jih je svojim revolucionarjem podelila totalitarna oblast, pa je očitno težje doseči. Sem spadajo tudi verske svoboščine, katerih polno spoštovanje se s težavo prebija in vedno znova naleti na ideološke predsodke in ovire. Držav, kjer je kot v Sloveniji vsaka oblika verskega izobraževanja izključena iz javne šole, je v Evropi manj kakor je prstov na eni roki. Zakaj mora ravno Slovenija biti med njimi? Pa je, kar pove veliko o stanju naše demokracije. Kajti verska svoboda, kot je med drugimi poudarjal tudi Janez Pavel II., je lakmusov papir, preizkusni kamen ali odločilni pokazatelj splošnega spoštovanja človekovih pravic in doslednega spoštovanja vsakega sodržavljana. S tem seveda ne trdim, da se tudi glede verske svobode pri nas ni nič spremenilo na bolje. Se je, in to veliko. Vendar smo v primerjavi z drugimi primerljivi državami in tudi drugimi republikami iz naše nekdanje skupne države v nespornem zaostanku.

Ko se je Pilat pred Jezusom bahal, da ima oblast, da mu lahko vzame celo življenje, mu je Jezus odgovoril: »Nobene oblasti bi ne imel nad menoj, če bi ti ne bilo dano od zgoraj« (Jn 19,11). Oblast, ki jo voditeljem države daje Bog, seveda ni sama sebi namen, še manj za to, da bi se z njo okoriščali in jo zlorabljali, ampak je v službi človeškega dostojanstva državljanov. Zato je politika kot upravljanje z državo služenje in kot taka oblika ljubezni do bližnjega. V tem ima svoje dostojanstvo, avtoriteto in smisel.

Drage poslušalke in poslušalci! Imeti svojo državo ni samo razlog za veselje in ponos, ampak še prej odgovornost za to, kakšna je in kako izpolnjuje naloge in dolžnosti, ki jih »ima odzgoraj«: od Boga, ki je utemeljitelj dostojanstva slehernega človeka, od skupnega Očeta, v katerem smo vsi bratje in sestre in zato državljani zemeljske države in nebeškega kraljestva. Danes praznujemo in se veselimo doseženega. Jutri bomo pa spet zavihali rokave, se trudili  in sodelovali, da bo naša domovina in država takšna, kakršno hoče Bog, da bo v srečo in blagor vseh njegovih otrok.

Amen.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Radijski utrip , Dogodki

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.