Center Ljubljane | (foto: Pixabay)
Slovenija bi morala temeljiteje obravnavati ideologe komunizma
Slovenija | 12.06.2021, 12:23 Alen Salihović
Potrebno je spet stopiti skupaj, so v pogovoru za Radio Ognjišče ob 30-letnici Slovenije dejali nekdanji predsednik državnega zbora Janez Podobnik, nekdanja sodelavka na ustavnem sodišču Vera Mejak in komentator Marko Balažic. Prepričani so, da le z manj metanja polen pod noge lahko Slovenija spet uspe, jih pa skrbi precej razdeljen slovenski politični prostor.
Ena od bolečin in skrbi ob našem veselem praznovanju je, da je očitno psihološki oz. zgodovinski profil slovenskega človeka tak, da relativno težko stopi skupaj, meni Podobnik. »Da je v njegovem življenju v naših družbenih odnosih zelo močno prisotna ideologija, da je to tudi rezultat dejstva, da smo pred 30. leti naredili dva preloma. En prelom je bil od takratne nedemokratične jugoslovanske ekonomske in politične prakse, ampak drugi prelom, ki je bil težji in ni bil v celoti končan, pa je, da smo se odločili, da smo stopili v svet zahodnih demokracij, katerega temelj je socialno tržna ekonomija, podjetniška pobuda in seveda politična svoboda in izbira.«
Med zadevami, ki nam niso uspele, je Podobnik omenil: »Ni nam uspelo, da bi bila toleranca v odnosih med nami ena pozitivna vrednota in pozitivno dejstvo, da bi, če nekdo o meni misli drugače, da ga spoštujem in da povem svoje stališče in da ga zaradi tega ne žalim.«
Podobno meni tudi Mejakova, ki je dejala, da ima grenko sladke spomine na osamosvajanje: »Grenke zato, ker so ideje o samostojni Sloveniji nastajale ob takih razmerah, ko so bile res grozljive in katastrofalne, ko smo se bali vsak dan, da bo prišla armada z orng oborožitvijo nad Slovenijo, še preden smo imeli parlamentarne volitve. Sladko pa je bilo prebujanje, ko se je končno narod zbudil. Postavil na svoje noge na zborovanjih povedal, kaj želi in koga želi, da ne želi JLA in komunizma.«
Na vprašanje ali bi bilo mogoče osamosvajanje izvesti na drugačen način je Mejakova dejala, da glede na vse, kar vemo danes, to takrat ni bilo mogoče, bi pa bilo potrebno po tem, ko je Slovenija dobila svojo prvo vlado, in so se ljudje na plebiscitu odločili za samostojno pot temeljiteje obravnavati ideologe komunizma med katerimi je omenila tudi Mitjo Ribičiča: »Obravnavati te ideologe komunizma, ki so se priložnostno pritajili, poskrili, kasneje pa vzniknili in nekateri rušijo demokratični sistem še danes, bodisi osebno, bodisi preko potomcev, vzgajanih v duhu komunizma, v svojih družinah ali pa v svojem okolju.«
Ponotranjenje demokracije in demokratičnih vrednot, med katere spada tudi človekovo dostojanstvo, je ena od težav, s katerimi se Slovenija sooča že 30 let, je povedal Balažic in dodal: »V slovenski politiki pogrešam odsotnost vizije za naprej. Kaj bomo počeli in kako bomo to počeli skupaj? Čemur smo sedaj priča, je to, da se obmetavamo iz ene in druge strani, kdo je večja baraba. Kažemo s prstom drug na drugega, namesto da bi s prstom pokazali na neko stvar in rekli: Poglejte, to je mogoče tisti pravi trenutek, ki nas bo popeljal korak, dva naprej, da bomo lahko tudi kot narod in država preživeli v izzivih globalnega sveta in predvsem novega tisočletja.«
