Sklepni dan posveta slovenske diplomacije. | (foto: STA)
Slovenija je pripravljena
Slovenija Andrej Šinko
Na Brdu pri Kranju se je včeraj zaključil posvet slovenskih diplomatov. Drugi dan jih je nagovoril premier Janez Janša, ki je poudaril, da je ključen izziv Evropske unije, da se spet postavi na noge po pandemiji in da si zastavi strateške cilje, del katerih je tudi širitev na Zahodni Balkan. Slovenija bo pri tem odigrala pomembno vlogo v drugi polovici letošnjega leta, ko bo predsedovala Svetu EU.
Premier Janez Janša je v nagovoru diplomatom dejal, da nobena članica ni bila pripravljena na pandemijo, kljub opozorilom, da bi se takšna kriza lahko zgodila. Zato bo v prihodnje nujno zagotoviti kritično infrastrukturo za odzivanje v podobnih primerih. »Če smo bili v začetku lanskega leta razočarani, ker na epidemijo nismo bili pripravljeni, potem smo bili zelo veseli, ko smo našli relativno hitro soglasje o tem, kako odgovoriti z obsežnim ekonomsko-finančnim paketom na vprašanje hitrega okrevanja po epidemiji,« je dejal Janša.
Slovenija bo v sklopu predsedovanja septembra gostila vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana. Po besedah Janše je širitev na to regijo za Slovenijo zelo pomembna, hkrati pa predstavlja odgovor tudi na varnostne izzive. »Če se na evropski celini ne širi Evropska unija se širi nekdo drug. To vidimo na Balkanu in v vzhodni soseščini. V tem času smo preštevali samo še dodatne zamrznjene konflikte,« je dejal Janša in dodal, da so ti še bolj zapirali vrata posameznim državam vzhodnega sosedstva.
Si Evropska unija želi širitve?
Premiera skrbi težnja po negativnem širitvenem trendu, ki ga je začrtal brexit. Hkrati je prepričan, da ga nikakršni napori kandidatk ne bodo spremenili. »Dokler Evropska unija ne razčisti tega vprašanja, dokler ne doseže enotnosti, da potrebujemo obraten trend od krčenja, da mora to biti strateški odgovor na sedanje razmere, toliko časa bo večino tega napora brez končnega rezultata.« V Evropski uniji se namreč pojavlja prepričanje, da najbolj razvite države zgolj financirajo manj razviti del Unije, vendar pa študija o vplivu širitve na makroekonomski položaj kaže drugačno sliko. »To je win-win situacija, za oboje. Tudi Zahod je pridobil, ekonomija je bila močnejša, bolj se je lahko razširila na nove trge in zaradi tega so imeli znatno rast.«
Odgovor v zvezi s širitvijo bi lahko dala konference o prihodnosti Evrope. Predsednik države Borut Pahor, ki je diplomate nagovoril prvi dan posveta, je dejal, da konferenca sicer nima »velikih načrtov« kot so institucionalne spremembe oziroma kaj podobnega, kljub temu pa je ne smemo podcenjevati. »Moramo jo v največji možni meri izkoristiti za priložnost za predstavitev naših idej in zamisli, k temu pa moramo povabiti tudi državljanke in državljane,« je dejal Pahor in dodal, da ni vseeno v kakšni Evropski uniji bomo živeli.
»Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope, Evrope, ki bo celovita, svobodna in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru. To je odgovornost voditeljev te generacije. Da našim otrokom in njih otrokom zagotovimo najprej in predvsem mir in varnost ter da bodo lahko razvijali svoje talente v skladu z njihovimi osebnimi sanjami,« je dejal predsednik in spomnil, da je bila ideja slovenskega vključevanja v Evropsko unijo vseskozi povezana s tem, da se v njej lažje uveljavimo, tudi z lastnimi nacionalnimi interesi. Pahor je poudaril še, da kljub težkim okoliščinam slovenskega predsedovanja Evropa od nas pričakuje najboljše. Zato je pozval, da se država poenoti in nalogo izpelje odgovorno.
