Jože Bartolj
Miha Močnik
Marta Jerebič
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc (foto: Tanja Dominko)
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc | (foto: Tanja Dominko)

Paket davčne zakonodaje gospodarstvo pozdravlja

24.05.2021, 15:10 Tanja Dominko

Na obravnavo v državnem zboru čaka paket davčne zakonodaje. Potem ko je vlada predlagala postopen dvig splošne olajšave s 3500 na 7500 evrov ter znižanje stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov, to pomeni višje neto plače za zaposlene. Sindikati kljub temu niso navdušeni, prepričani so, da bo sčasoma prišlo do znižanja socialnih pravic, saj bo izpad v proračunu očiten. Na drugi strani pa gospodarstvo in davčna stroka že vrsto let opozarjajo, da so slovenske plače previsoko obdavčene, kar ne spodbuja razvoja gospodarstva.


Gospodarstveniki in davčna stroka že vrsto let pozivajo k uvedbi razvojne oziroma socialne kapice. Na podlagi analize sistemov različnih držav v Srednji Evropi ugotavljajo, da podoben model pozna kar šest od sedmih držav. Najpogosteje jo imajo na pokojninske prispevke. V gospodarstvu menijo, da bi bil čas, da se zanjo odloči tudi Slovenija, saj bi podjetja tako ostala konkurenčna, hkrati pa bi mladim omogočili, da bi ostali v domovini, saj bo delovnih mest z visoko dodano vrednostjo zanje dovolj. Trenutno vlada predvideva socialno kapico v zakonu o debirokratizaciji, in sicer bi jo uvedla pri 6 tisoč evrih. V gospodarstvu medtem predlagajo nižji prag, in sicer 4 tisoč 600 evrov, nad tem zneskom plače se ne bi več plačevali vsi prispevki delodajalca in delavca. Izpad v državni blagajni bi bil večji, a sčasoma bi ta občutila prilive od trošenja.

Na to temo smo se pogovarjali z glavnim ekonomistom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem.

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc © Tanja Dominko

Socialna kapica je eden od predlogov, s katerim želite prodreti. Kje smo pri številkah glede obremenitve plače trenutno?

»Glede na povprečje držav OECD in tudi povprečje srednjeevropskih držav so pri nas plače bolj obremenjene, sploh tiste višje. OECD metodologija pravi, da so plače, ki znašajo 167 odstotkov povprečne plače, sploh močno obdavčene, bolj kot drugje. Uvedbo razvojno socialne kapice vidimo ravno v tem, da sčasoma znižamo to najvišjo obremenitev in s tem v večji meri spodbudimo podjetja k zaposlovanju bolj izobraženih posameznikov, k povečanju števila delovnih mest, tudi k privabljanju vlaganj, ki dejansko zahtevajo zaposlitev dobro plačanih posameznikov.«

Nemčija in Avstrija imata socialno kapico, kaj pa Češka?

»Med srednjeevropskimi državami je zgolj Madžarska tista, ki je nima. Avstrija in Nemčija jo imata postavljeno nizko, pri 1,8 kratniku povprečne plače, na Češkem poznajo socialno kapico pri štirikratniku njihove povprečne plače, je pa zgolj na pokojninske prispevke, ne na zdravstvene. Dejansko socialna kapica lahko pomeni v različnih državah različno. Lahko je tudi samo na prispevke delodajalce ali samo delojemalce. Mi predlagamo na vse prispevke.«

Torej bi se v žepu poznalo zaposlenemu in podjetju?

»Tako je, razbremenil bi se tako strošek dela, s tem bi podjetje dvignilo svojo davčno osnovo, s tem vplačalo več davka na dohodek pravnih oseb na proračun, na drugi strani bi tudi zaposleni dobil višji prejemek. Seveda bi bili socialni blagajni prikrajšani, po drugi strani pa bi proračun dobil več davka na potrošnjo. Primanjkljaj bi se tako pokril z dodatnimi prilivi. Treba je tudi povedati, da bi se priliv v dohodnino znatno povečal.«

Veliko preračunavanj ste opravili. Za zdaj sta dve meji, vlada predlaga socialno kapico za bruto plače, ki so višje od 6 tisoč evrov bruto, vi predlagate mejo 4.600 evrov bruto. Katera je ključna razlika?

»Pri teh dveh višinah je ključna razlika, koliko je teh zaposlenih, ki bi bili deležni razbremenitve. Pri višji gre za približno 10 tisoč posameznikov, pri nižji pa okoli 27 tisoč posameznikov. Seveda če gledamo na to, da je želimo imeti ta inštrument, ki je razvojen, da imamo torej vključene tudi strokovnjake podjetij, ne le njihov vodstveni kader, je ustreznejša nižja višina. Glede na to, da ima to velik vpliv na javne finance, pomenila bi 200 milijonov evrov neto v konsolidirani bilanci, bi predlagali postopno zniževanje višine, da bi v štirih letih s 6 tisoč evrov prišli na 4.600, to bi bil vsebinsko ustrezen predlog.«

Si Slovenija to lahko privošči?

»To si Slovenija lahko privošči, kajti ne moremo gledati na to reformo kot samo negativno. Za sedem oseb, ki bi plačale manj davkov, bi eno delovno mesto, ki bi bilo pripeljano zaradi spodbud socialne kapice, ta izpad nadomestilo. Slovenija bi sčasoma znižala ta izpad na sprejemljivejšo raven.«

60 odstotkov držav Evropske unije ima socialno kapico, pri nas se že nekaj let trudite v gospodarstvu, a prodreti ni uspelo. Zakaj?

»To je pač populistična tema, to moramo priznati. Tudi v drugih državah je del javnega telesa temu nasprotoval. Zlasti gre za interesne skupine, ki se bojijo zmanjšanja pravic pri pokojninah in zdravstvu. Naša rešitev predlaga, da se začasno oblikuje transfer iz državnega proračuna, ki je potreben, da se pravice ohranijo za vse upravičence. Vsebinski razlog ima zato, ker se v proračun zaradi kapice povečajo prilivi dohodnine in davkov na potrošnjo in davka od dohodkov pravnih oseb. Na kratek rok bo treba financirati tudi del primanjkljaja, mišljeno je, da se država na kratek rok zadolži.«

Zdaj smo v času epidemije, nekaj lažjega zadolževanja je, kako ocenjujete to malo davčno reformo, ki jo je pripravila vlada?

»Jaz ne bi rekel, da je mala, saj razbremenjuje gospodarstvo na različnih področjih, ne le na področju dela. Zvišuje neto prejemke vseh zaposlenih, hkrati se uvajajo različne olajšave pri davku na dohodek pravnih oseb, podjetja in posameznike se spodbuja k vlaganju v zeleno in digitalno, kar je povsem v kontekstu strategije Evropske unije. Preseneča pa, da ni bilo predvideno uvesti novih davčnih bremen. Naša ocena je, da je možno, da nas to doleti v prihodnjih letih, lahko pa, da bodo ugodni učinki iz aktualne konjukture taki, da bodo nadomestili izpad.«

Nič ne kaže, da bomo dobili nove davke?

»Na kratek rok to iz predlaganih zakonov ni razvidno.«

Če nič ne ukrenemo na davčnem področju, kje bo Slovenija čez 30 let?

»Če Slovenija ne uspe implementirati niti davčne reforme niti zakona o debirokratizaciji, bi rekel, da smo izpustili odlično priložnost, ko bi lahko te rešitve končno uvedli, ko je neka politična volja za spremembe. Menim, da bi imeli nižjo gospodarsko rast. Zdaj se pogovarjamo o pravilnih stvareh, manevrski prostor omogoča državam, da se lotevajo reform in na srednji rok izboljšajo konkurenčnost gospodarstva, zato to priložnost velja izkoristiti.«

Goran Novkovič, SBC, o socialni kapici:
»Dejstvo je, da danes za znanje in strokovnjake ne tekmujejo samo podjetja, ampak vse države po svetu. Zato tudi obstaja ta kapica po mnogih državah, da imajo tisti, ki so res vodilni kader in top strokovnjaki, imajo do določenega zneska to kapico priznano. S tem država omogoča, da več takšnih ljudi pride v državo ali pa jih več zadržimo. Če jih več zadržimo, bomo imeli zaradi več strokovnjakov, boljše izdelke. Če bomo imeli boljše izdelke, bo tudi družbena sfera na boljšem, bo več zaslužka, davčnih prilivov v blagajno. Kratkoročno pride do izpada, ampak po izračunih analitike bi v sedmih do desetih letih ta izpad pokrili, hkrati bi imeli bistveno več produktov, od katerih bi več zaslužili. Hkrati dajemo tudi večje upanje mladim, da ostanejo v državi, ker bo tukaj boljša perspektiva. Če ostanemo tukaj, kjer smo, če ničesar ne spremenimo, bomo zaostajali. V tem je vsa zgodba.«

Ajša Vodnik, Amcham:
»Končno se je gospodarstvo poenotilo, ker želimo razvoj za državo. Zavedamo se, da bo v prihodnjih letih ključno, da tekmujemo z državami za znanje in talente. Če uvedemo socialno razvojno kapico, lahko tekmujemo. Za najboljše tekmuje ves svet. Težko rečemo, da je Slovenija trenutno konkurenčna, ker na žalost vidimo kar nekaj odhodov večjih podjetij, tudi slovenska podjetja razmišljajo, da bi razvojne centre selila v tujino. Treba je narediti spremembo, investirati v to, da bomo imeli tukaj najboljše ljudi, pa ne le teh, saj če bomo imeli tukaj najboljše, bodo imeli delovna mesta tudi ostali. Če bomo to začeli izgubljati, bo težko odpirati delovna mesta in jih tudi obdržati. Treba je vedeti, da ko se odpre eno visoko plačano delovno mesto, to pomeni od 1,7 do 2,4 dodatnih delovnih mest. Na to je treba gledati, to je investicija za razvoj države. Razumemo politične teme, ampak to ni tema za politiko, to je tema za razvoj. Kot mama treh otrok si želim, da bi zmogli tudi ob 30-letnici enkrat preseči stvari, ki niso politične narave, in jih skupaj sprejeti ne glede na to, kdo jih predlaga.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Škof dr. Andrej Saje (photo: Škofija Novo mesto) Škof dr. Andrej Saje (photo: Škofija Novo mesto)

Škofovsko posvečenje dr. Andreja Sajeta

V župnijski cerkvi v Mirni Peči bo popoldne škofovsko posvečenje prejel novi novomeški škof dr. Andrej Saje. Ob imenovanju je zapisal: »Zavedam se svoje krhkosti in odgovornosti tega poslanstva ...

Demenca se priplazi potiho, neopazno

Prijaznost je čustvo, ki ga osebe z demenco ohranijo do zadnjega. To nam je povedala etnologinja in publicistka Alenka Veber, ki se je po treh desetletjih iz Ljubljane preselila nazaj v domače ...