Cerkev | (foto: Pixabay)
Svoboda veroizpovedi v zadnjih 30 letih
Slovenija Marta Jerebič
V državnem svetu je danes potekal simpozij o uveljavljanju svobode veroizpovedi v zadnjih 30 letih. Na govorniškem odru se je zvrstilo več predavateljev, sledila je medverska razprava o rešenih in nerešenih vprašanjih verske svobode.
V Sloveniji je uradno registriranih več kot 50 verskih skupnosti »pa vendar, ne moremo mimo zgodovinskih dejstev, da so nekatere verske skupnosti na naših tleh že stoletja in da so prav zaradi svoje zgodovinske vloge oblikovale naš širši družbeni prostor,« je povedal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da so slovenski duhovniki in Cerkev v preteklosti igrali izjemno pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti, slovenske kulture, jezika ter narodnih gibanj.
Apostolski nuncij Jean-Marie Speich je izrazil upanje, da se bo sporazum med Vatikanom in Slovenijo oblikoval in razvijal v obojestransko zadovoljstvo.
A kot ugotavlja predsednik komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres, »v Sloveniji na ravni splošne miselnosti prepogosto ostajajo v veljavi stari vzorci, pa tudi obnavljajo se in se skušajo utrditi na novih osnovah. In ta nova osnova je naš novodobni laicizem, protiverska ideologija.« Ta se po besedah namestnika varuha človekovih pravic dr. Jožeta Ruparčiča v zadnjem času kaže v skrunjenju verskih objektov in obravnavanju stališč verskih skupnosti kot sovražni govor. »Kam vodijo stališča, ki pozivajo k prepovedi pluralnega izražanja mnenj. Nikamor drugam kot v enoumje.«
Moralni teolog dr. Ivan Šuhec je opozoril na izključevanje religijskih tem iz kurikuluma in popolno marginalizacijo religijskih tem. »Da ne govorimo o tem, koliko slovenska javnost in zdravstveni sistem resno upoštevata religijsko argumentacijo za moralne teme. Ta se je najbolj uveljavila na referendumih, ki so posegali v sfero družinske in reproduktivne politike.« Priznava pa, da je po 30 letih samostojne države položaj religije v slovenski javnosti bistveno boljši od tistega, kakršnega smo imeli v prejšnji Jugoslaviji.
In še beseda o omejevanju uresničevanja verske svobode med epidemijo. Cerkveni pravnik dr. Sebastijan Valentan. »Črkobralskogledano brez poznavanja širšega ustavnopravnega kontekstualnega razlogovanja bi ... hitro prišli do sklepa, da pravice do verske svobode v nobenem primeru niti v vojnem niti izrednem stanju ni mogoče ne razveljaviti ne omejiti. A stvar ni tako enopomenska, kar pomeni, da mora biti odnos države do vprašanj, povezanih z verovanjem, premišljen, odločitve za sprejemanje ukrepov s tega področja pa strokovno podkrepljene.«
Nekatere primere, med njimi o obrednem zakolu živali brez omamljanja(islam), je predstavil ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič.
