Državni zbor | (foto: Rok Mihevc)
Čakš o »visečih« glasovih v državnem zboru
Slovenija Alen Salihović
Prihodnji teden bo politično zelo pester. Poslanci bodo glasovali o razrešitvi predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča in tudi o ustavni obtožbi predsednika vlade Janeza Janše. Nas, pri katerem od glasovanj lahko čaka presenečenje, smo vprašali urednika portala Domvona.je Roka Čakša.
Poslanci bodo na začetku majske seje odločali o tem, ali naj zahtevajo mnenje predsednika republike Boruta Pahorja o predlogu ustavne obtožbe premierja Janše. Po besedah urednika Čakša je mogoče ta predlog razumeti v smislu, da želi leva politična opcija v notranjepolitični spopad potegniti tudi predsednika republike. »Kot vemo, Pahorju na splošno očitajo, da se premalo oglaša v nekaterih zadevah. V tem primeru vedo, da ustavna obtožba nima močne podlage v sami ustavi, torej da bi šlo za kršitev ustavnega reda, in v tem smislu bi se najbrž opredelil tudi predsednik republike. Za levo opcijo pa bi to utrjevalo njihovo tezo, da predsednik republike podpira to vlado oziroma daje legitimnost vladi Janeza Janše. Skratka, gre za notranje politično idejo, na kakšen način utrditi svojo pozicijo v tem političnem boju.«
Nadaljeval je, da so glasovi v državnem zboru prešteti in ne gre pričakovati presenečenj. »Vemo, da ima vladna koalicija trdnih 38 koalicijskih glasov, opozicija ima svojih 43 glasov, večina glasovanj pa kaže, da domet vladne koalicije seže do 47, medtem ko domet leve opozicije ne presega teh 43 glasov oziroma v zelo redkih primerih, ki pa niso bistveni za obstanek trenutne oblasti.«
O tako imenovanih »visečih« glasovih pa je Čakš dodal, da kljub temu ne bo zadostnih glasov, ki bi peljali v smer predčasnega končanja trenutnega parlamentarnega sklica: »Zato ne moremo pričakovati, da bi predlog ustavne obtožbe zbral potrebno absolutno večino, saj je to nedvomno korak k predčasnim volitvam, ki pa pri teh visečih glasovih če jih smemo tako imenovati vsekakor niso zaželene.«
Vseeno pa opozicija ne skopari z napadi na vlado predvsem, pa na posamezne koalicijske partnerje, kar se bo po besedah Čakša tudi nadaljevalo. Ali lahko to kakorkoli vpliva na predsedovanje Svetu EU, ki se mu bližamo? »Menim, da ne bistveno. Ta vladna koalicija se v minulem dobrem letu na oblasti že kar dodobra utrdila in so se tisti nestabilni deli odkrušili, in ta ekipa sedaj, kot vidimo, tudi skozi parlament z neko navadno večino zadeve lahko pelje,« ocenjuje Čakš, ki pa bolj pestro dogajanje pričakuje po predsedovanju, saj se bodo tudi stranke koalicije pospešeno začele pripravljati na redne parlamentarne volitve, ki nas čakajo prihodnje leto.
