»Midva pričujeva, kaj je molitev naredila v najinem življenju.«

Radijski misijon 2021 | 25.03.2021, 23:06 Robert Božič

Z večernim misijonskim pogovorom smo sklenili peti misijonski dan, in se ustavili ob življenju, ki ga živimo. V pogovoru so sodelovali s. Anja Kastelic, zakonca in starša Tanja in Matija Selan in Tilen Čebulj, ki je pred letom in pol postal eden od dvajsetih mladih z vsega sveta, ki sestavljajo mladinski svetovalni organ pri Svetem sedežu. Pogovorni večer je vodil Jure Sešek.

Pomembnost odločitev?

Anja Kastelic: »Odločitev je središčna v naših življenjih, za vsako odločitev se je potrebno od nečesa tudi ločiti, nekaj zapustiti. In mi je zelo lepa podoba, ki smo jo ta teden slišali v evangeliju, da mora seme najprej pasti v zemljo, kako mora umreti, da nekaj vstane.

In mi bi pa radi to seme skozi držali na robu zemlje, bi radi da je vedno večje, da je vedno lepše, vedno bolj zlatorumeno in mislimo, da je v tem bistvo našega življenja. V resnici pa je ključ, ko padeš v temno in vlažno zemljo, tam kjer svet ne vidi, kjer noben ne ploska, tam kjer gre za prepustitev. To je odločitev, kjer se ločiš od nečesa, kar ti hočeš držati v rokah in nekaj umre, zato da vstane nekaj novega. In to je bila potrebna pot Petra in to je tudi pot vsakega od nas.«

Zgled Marijinega »Zgodi se!«

Tanja Selan o vzgojnih odločitvah in izpuščanju: » Sama enostavno vidim, da je zelo malo v moji kontroli, v mojih rokah. Vsak otrok je svoja oseba, Gospod je v vsakega nekaj položil, živel bo svoje življenje, jaz se lahko res samo trudim z zgledom, s tem da ostajamo v stiku, želiva si, da bi šli (v samostojnost, ko bo čas), a želiva si, o tem se že zdaj tudi veliko pogovarjamo, da bi ostali v stiku, da bi čutili, da smo družina, tudi če bodo šli na druge konce sveta, da ne prekinemo odnosa. Jaz moram omeniti Marijo, zgled v tem: »Zaupam si, zgodi se...«.

Spustiti Boga v življenje...

Matija Selan: »Oba sva iz vernih družin, imava zakramente, nikoli pa nisva dojemala Boga osebno. In potem življenje teče, našla sva se, rada sva se imela, dolgo časa sva bila skupaj, predenj sva se poročila, tudi starši nas vzgajajo, da si samostojen. V tem času, ko smo mi rastli gor, je svet zelo napredoval in ta materializem in želja biti uspešen, imeti materialne stvari ... Tudi jaz sem se v to pognal in bolj sem se v to zaganjal, bolj sem se oddaljeval od družine, od Tanje in na neki točki ni šlo več ... Pregorel sem... In potem se je začelo to iskanje...«

» Jaz sem iskal samo rešitev in iskal sem jo po klasični človeški poti. Mamo pa hvala Bogu zelo močno duhovno zaledje in bila sva z molitvami podprta, in ne z besedami, sploh ne z besedami. Z molitvami od staršev in sorodnikov in se je začelo odvijati v to smer, da sva se posvetila Mariji.«

» Zaobljubila sva se k vsakodnevni molitvi rožnega venca in potem začneš spuščat staro življenje, kar pa boli. Midva dajeva vso zahvalo Mariji, ker sva preko nje prišla do Kristusa, do veselja, do tega, da ti odpre srce in oči, da vidiš kaj vse nam je dano.«

» Jaz sem bil po temu mojemu križevemu potu vesel za vdihe ... Imel sem operacijo na hrbtenici in bil sem vesel, za vsak korak, da sem šel na sprehod, ker prej tega človek ne ceni ... In predstavljajte si potem, kakšno veselje je v človeku, ko enkrat ceni svoj vdih, ko ceni korak ... In to je naš Bog. To nam daje naš Bog. Naš Bog nas res zasuva z ljubeznijo, ampak najprej te mora peljati čez razbeljeno peč, da ti postane jasno, kaj vse ti daje.«

Tanja Selan: »Midva pričujeva, kaj je Jezus naredil v najinem življenju, kaj je molitev naredila v najinem življenju. In dodala bi, da je bilo res obdobje, ko je bilo težko in sva res metala mreže v prazno, ampak potem je Jezus rekel: »Pridta jest!« ... Ampak najprej je moral Matija narediti korak in potem tudi jaz.«

Pri odločitvah je pomemben proces ločevanja

Tilen Čebulj o mladih in odločitvah: »Odločitve so resna prelomnica v našem življenju. Tudi male, ki jih sprejemamo na hitro, nevede, prinesejo posledice. Predvsem pred velikimi življenjskimi odločitvami vlada strah, in odpreti se ... odločiti se je težko. Sploh ker je to nekaj, kar se nas drži. Da konkretno fizično postrgaš, kar se prime in vživi vate ... da greš čez ta proces ločevanja, da greš na ulico, na pot v življenje.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora!