»Petra, Tadej, Andraž, Marjan in poslušalci ... me ljubite?«

Radijski misijon 2021 | 23.03.2021, 22:20 Rok Mihevc Marjan Bunič

Misijonarji 3. dne so raziskovali teološke razsežnosti osrednjega vprašanja »Ali me ljubiš«, v pogovornem misijonskem večeru pa smo izhajali iz čisto vsakdanjega praktičnega življenja. Gostje so bili žena in mamica šestih otrok Petra Kmet z močno zgodbo življenjskega zasuka, avtor in izvajalec sodobne krščanske glasbe, tudi mož in oče treh otrok Tadej Vindiš ter frančiškan p. Andraž Arko.

Vsem trem se zdi pomembno, da si ljubezen izkazujemo tudi v dejanjih in si jo moramo tudi izpovedovati. »Ko to izrečeš, o tem tudi razmišljaš, da to ni lapsus ali neka fraza,« je dejal Tadej, Petra mu je pritrdila. »Če nam je Bog dal jezik in možnost govorjenja, je prav, da tudi na tak način povemo, da se imamo radi.« Tudi v moški skupnosti kot so frančiškani, si izkazujejo bratsko ljubezen, pravi p. Andraž, a tudi na drugačen način. »Včasih tudi delno zavite v šalo ali zafrkancijo, kar se da s podnapisi tudi razbrati.« Ali vprašanje »Ali me ljubiš« naši gostje dojemajo tudi kot zadrego?  

Petra je pred leti v delavnici na Stični mladih pričevala o najstniških negotovih letih, ločitvi staršev ... A je našla ljudi, ki so našli smisel življenja v trpljenju, »ki so mi dali poleta, da rada živim in sem hvaležna za vse ljudi, ki so me sprejeli v življenju.« 

Ne gre za to, ali bom ljubil, ampak kaj in koga bom imel rad.

Tudi Tadej je šel skozi marsikaj, tako in drugače. Ob preizkušnjah si običajno očitamo, Bog, zakaj si me zapustil ... Se motimo, je takrat še bolj blizu? »V času, ko je bilo najtežje, smo Boga doživeli še bližje kot kadarkoli sicer. Ne glede na to, da je bilo zelo burno, to so bili duhovni boji enega obdobja. Bog je bil takrat zelo blizu in zelo otipljiv, kot da nas objema s svojim blagoslovom,« je povedal Tadej, ki zanimivo prizna, da včasih celo pogreša čas preizkušenj. Te boje skuša izraziti tudi v glasbi in svojih pesmih, eno je zapel tudi v živo. 

P. Andraž je ob tem odgovoril na vprašanje, ali mora priti do padcev, da spoznamo vstajenje in da ljubimo na drugačen način? »Smo na logiki današnjega sveta »imeti se kul«  Mi bi ves čas uživali v zarji vstajenjskega jutra, pred seboj pa pasijona ne bi imeli ... Trpljenje je avtocesta do Boga in intime z njim.« Tadejeva preizkušnja kot darilo in Petrina preizkušnja ločitve staršev za resen vstop v zakon.

Vedno sem si želela, da bi na polno živela kot včasih svetniki. Ampak, ne živim v času kuge, nisem na smrt bolna, noben me ne preganja, nimam posebnih videnj. Zato je bilo zame veliko odkritje, da lahko Bogu na vprašanje »Ali me ljubiš«, odgovorim tako, da vsak trenutek življenja živim tako, kot Bog želi.

.

Potem je tukaj še večni krog med ljubiti in pričakovati ljubezen. Ali vzgajati otrke za »ljubiti« ali jih »oborožiti« z zadržanostjo, previdnostjo, da ne bodo razočarani in ne bodo trpeli? Petra meni, da moramo otrokom dati tisto, kar imamo tudi sami. »Nasprotno nima smisla.« 

Tako kot si je pomembno privoščiti dobro večerjo, tako je pomembno, s čim oz. kom bom polnil hrepenenje po ljubljenosti.

Dotaknili pa smo se tudi vprašanja, kako kristjani samo delamo kljukice in teste z dobrimi deli in ali smo zmožni ljubiti samo bližnje ter tiste, s katerimi imamo dobre odnose, ali tudi tiste, s katerimi smo si na nasprotnih bregovih. Zanimiva je bila Petrina izkušnja in srečanje s punčko z »dvema mamicama«. In kako so naši gostje odgovorili na zaključno vprašanje, na kakšen način naj vsi skupaj odgovorimo na vprašanje po ljubezni?