Kam gre politika, kako komunicira vlada?

| 24.03.2021, 15:47 Tanja Dominko

V slovenski politiki že dalj časa čutimo vrenje. Ali bo to privedlo do predčasnih volitev ali ne, kako se z aktualno epidemično situacijo spopada vlada in kakšen je odziv opozicije, kako komunicirati z javnostjo v kriznih časih? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili strokovnjaku za politično komuniciranje dr. Dejanu Verčiču, profesorju na Fakulteti za družbene vede in partnerju v družbi za poslovno svetovanje in komuniciranje Herman & partnerji, ki je v preteklosti svetoval tudi nekaterim tujim politikom in je eden največkrat citiranih raziskovalcev globalnih odnosov z javnostmi.

Šele zdaj se bo pokazalo, iz kakšnega testa smo kot posamezniki in kot skupnost, ste dejali pred dvema mesecema. Kaj pravite danes, iz kakšnega testa so naši voditelji in iz kakšnega prebivalci?

»Voditelji so iz precej zmedenega testa, državljani pa iz precej potrpežljivega, bi rekel v tem trenutku.«

Kaj se je pokazalo v vsem tem času, zmoremo epidemijo, kaj kaže ta vnovičen porast števila okuženih?

»Epidemijo bomo na koncu dneva zmogli, vendar, kot lahko vidimo, različni deli države delujejo na različne načine, nekje po državi cepljenje poteka skoraj brezhibno, na drugem so velike težave. Kar me najbolj preseneča, je to, da se bo na koncu epidemija izšla na enak način kot tiste pred desetletji, stoletji: trije valovi, tri leta. Upam, da bo vsaj končni obračun žrtev manjši. Če pogledamo okoli sebe, sicer Slovenija nič kaj ne izstopa. Mi precej zvesto sledimo Nemčiji in njeni politiki, na koncu dneva lahko rečemo, da še dobro, da prihaja sonce, da bo tudi letos, upam, pomagalo, da se bomo vsi skupaj čez poletje spočili.«

Veliko polemik je bilo zaradi cepiva Astrazenece, kako je tukaj ravnala vlada po vašem, nekaj zadržanosti je na strani prebivalstva ...

»Zadeva je bila nespretno izpeljana na mednarodni ravni. Očitno med EU in Veliko Britanijo poteka političen spopad. Dobili smo občutek, da evropski voditelji načrtno blatijo cepivo Astrazenece, ko so na koncu ugotovili, da to počnejo v lastno škodo, so se začeli načrtno sami cepiti z njim, da bi povrnili zaupanje državljanov. To se dogaja tudi v drugih državah, ne le v Sloveniji. Dejstvo je, da bi morali vsa cepiva, ki so šla skozi preverjanje evropskih agencij, čim prej izkoristiti, osebno menim, da bi morali pospešiti cepljenje, omogočiti cepljenje vsem, ki se želijo, nato pa prepričevati ostale, ki so še zadržani. Cepljenje tako pri nas in v ostalih državah poteka prepočasi.«

To je resen problem znanstvene pismenosti politikov in splošne populacije. Težko je ljudem razumeti statistiko, kaj kakšna informacija pomeni, zato je problem avtoritete, od znanstvenikov, regulatorjev, politikov tako ključnega pomena. Če bi imeli višjo stopnjo zaupanja, bi bila situacija lažja.

Škoda je že narejena. Strokovnjaki zdaj verjetno ne bodo mogli kar tako prepričati javnosti, da en primer strdkov na milijon prebivalcev ni tako strašljiv.

»To je resen problem znanstvene pismenosti politikov in splošne populacije. Težko je ljudem razumeti statistiko, kaj kakšna informacija pomeni, zato je problem avtoritete, od znanstvenikov, regulatorjev, politikov tako ključnega pomena. Če bi imeli višjo stopnjo zaupanja, bi bila situacija lažja. Osebno menim, da je bila zaustavitev cepljenja z Astrazeneco preuranjena. Po eni strani je bilo sicer videti, da je šlo za previdnost, ampak po drugi strani je bila pa storjena velika škoda v zaupanju javnosti, to se bo prelilo tudi na druga cepiva, zato bodo težave s cepljenjem na koncu dneva večje, kot bi bile sicer.«

Kako pa ocenjujete opozicijo? Na Brdu pri Kranju je premier Janša pozval opozicijo, naj vsaj ukrepov za zajezitev epidemije ne ruši, četudi ruši vlado. Kako ocenjujete to nastopanje opozicije v povezavi z epidemijo? Gre za nabiranje lastnih glasov ali za realne kritike?

»Pri opoziciji v tem trenutku sploh ne vidim nikakršne politike. Kritizira vlado, kar je sicer naloga opozicije, ampak vsi skupaj bi se morali bolj ukvarjati z vprašanjem, kaj bo sledilo jutri. V tem trenutku je treba zaustaviti epidemijo, čim prej se precepiti, čim prej omogočiti čim bolj normalno življenje, da nehamo z ukrepi, ki bodo psihološko poškodovali marsikaj, pri tem bi opozicija, če bi bila sposobna, morala artikulirati alternativo prihodnosti. V tem trenutku se bolj ukvarja z medsebojnimi prerivanji, ostaja pri sprotnem kritiziranju česarkoli. Po pravici povedano se mi zdi, da to postaja že dolgočasno.«

Tudi druge države imajo težave s komuniciranjem o ukrepih, tudi v Nemčiji so glasni. Kaj pravite, kako komunicirati, da bo v prihodnje boljše?

»Ko bo te pandemije konec, bo treba narediti temeljit pregled tega, kar se je počelo v preteklih letih in desetletjih, da smo ostali brez sistema, ki bi nas moral zaščititi v takih primerih. Ostali smo brez opreme, sistema samozaščite na strani zdravstva in pri mobiliziranju energij, ki so ključne, da se v teh trenutkih zaustavi strankarsko prerivanje, da lahko vsi skupaj pridemo iz take nesreče čim manj poškodovani.«

Po eni strani imajo očitno namero rušiti vlado in to kljub temu, da je Janez Janša pokazal, da zna šteti do 46 in da je zelo malo verjetno, da ne bi uspel dokončati mandata. Vse to zaletavanje najbolj škodi tem strankam, nekatere ne uspejo narediti preboja, denimo SD, druge doživljajo implozijo. Najbolj zabavna je Levica, ki spravlja ob živce SD, postala je odkrito nazadnjaška stranka, ki propagira vrnitev v socializem.

Politične stranke so v zadnjem obdobju v Sloveniji doživele celo vrsto sprememb. DESUS ima zdaj začasnega predsednika, ima še kaj možnosti za preživetje?

»Vse je mogoče v slovenski politiki. Prihajajo novi obrazi, da se čim manj spremeni. Po eni strani imajo očitno namero rušiti vlado in to kljub temu, da je Janez Janša pokazal, da zna šteti do 46 in da je zelo malo verjetno, da ne bi uspel dokončati mandata. Vse to zaletavanje najbolj škodi tem strankam, nekatere ne uspejo narediti preboja, denimo SD, druge doživljajo implozijo. Najbolj zabavna je Levica, ki spravlja ob živce SD, postala je odkrito nazadnjaška stranka, ki propagira vrnitev v socializem.«

Zabavna, dokler ji ne nasede preveč ljudi ...

»Po pravici povedano se tega ne bojim.«

SMC je tudi notranje razklana. Čeprav predsednik Počivalšek skuša delovati povezovalno, njegova naloga ni enostavna. Biti sodelovalen v vladi, biti slišan v svojih vrstah ... komunicirati z volivci, ki seveda niso desnosredinski. Kaj pričakujete, da se bo zgodilo v tej stranki?

»Najprej je treba Počivalšku priznati, da je bil upad gospodarstv v Sloveniji precej manjši od pričakovanega in da je do sedaj Slovenija kot celota to pandemijo preživela relativno dobro. Če bo šlo tako do konca, bo zanjo precej manjša nesreča, kot je kazalo, treba mu je priznati zasluge za to. Po drugi strani pa poteka v Sloveniji to vrenje na slovenski politični sredini, ki vse od razpada in odhoda LDS ne uspe postaviti na noge spodobne stranke, ki bi bila relativno trajna. V takšnih okoliščinah usoda SMC in vseh enoimenskih strank ni drugačna od drugih. V tem trenutku minister Počivalšek poskuša najti neke povezave, s katerimi bi vsaj del kapitala, ki so ga ustvarili, mobiliziral tako, da bi vsaj preživeli naslednje volitve in bi v prihodnosti razmišljali o tem, kako se razvijati naprej. To bo pa odvisno od novih imen, ki se bodo pokazala pred volitvami.«

Eno od novih ali pa niti ne novih imen, je Aleksandra Pivec, ki je ustanovila svojo stranko. Vidite tukaj možnosti za sodelovanje ali sploh ne?

»Slovenci smo znani, da smo se sposobni skregati z vsemi in sodelovati z vsemi. Nič ni resnično in vse je dovoljeno, kot bi rekel Bartol. Povezovanja se bodo poskušala na vse strani, skušalo se bo oblikovati stranke, ki bi delovale kot rezervoarji poslancev za prihodnje koalicije, ampak zaenkrat ni videti večjega naboja, ki bi vodil v povezovanje. Osebno ga v tem konkretnem primeru niti ne pričakujem, ker ne vidim sinergij.«

V NSi imajo medtem primer evropske poslanke Ljudmile Novak, ki jo v zadnjem obdobju veliko povzemajo v medijih, saj jim s svojimi stališči, ki so precej ostra do sedanje koalicije, povsem ustreza. Hkrati se zastavlja vprašanje, kako gledajo volivci? Kako je notranja demokracija videti navzven?

»Demokracija je praviloma dobrodošla. Meni se zdi, da skuša evropska poslanka storiti podobno kot Borut Pahor pred prvimi predsedniškimi volitvami, na katerih je stopil preko politične sredine. Ona v tem trenutku nagovarja levi politični pol, da bi lahko pri morebitnem kandidiranju za predsednico države pobirala glasove na levi in desni. Vprašanje je, kaj se ji dogaja v volilni bazi, ker če bo šla predaleč, bo to bazo izgubila in bo težko črpala glasove. Če pogledamo nazaj, so bili vsi predsedniki izvoljeni tudi s pomočjo glasov z drugega političnega pola. To je njena osebna kalkulacija. Kaj to pomeni za stranko, je odprto vprašanje, ker Nova Slovenija je programsko morda celo najbolj profilirana stranka v Sloveniji, njen program je eden od dveh, ki dajeta odgovore na realna politična vprašanja danes in v prihodnosti, toda zaenkrat do večjega preboja v širši prostor še ni prišlo. Če bo evropska poslanka prevzela pobudo NSi, je resno vprašanje, ali ne bo na koncu dneva to stranki škodilo.«

Je pa točka, na kateri bi moral premisliti, kako naprej in kakšne so dolgoročne posledice delovanja. To so nastopi na twiterju, pa tudi visoka stopnja vulgarizacije posnete in zapisane besede, ki je prišla verjetno do najnižjih točk v tem stoletju.

Po drugi strani v SDS pravijo, da se jim število članov povečuje. Kako ocenjujete fenomen Janeza Janše, ki je na čelu stranke že skoraj od začetka?

»Slovenija ima v tem trenutku po mojem mnenju dva vrhunska politika, ki sta uspela skoraj celo kariero uspešno izpeljati na vodilnih položajih, to sta Janez Janša in Borut Pahor. Janša je bil deležen obravnav, kot jih ni bil deležen noben politik. Čakam, da se bo kdaj kdo lotil resne študije vseh političnih karakternih ubojev, ki so bili izvedeni proti njemu. Uspel je preživeti vsa ta neurja, v dani situaciji državo relativno stabilno pelje do konca epidemije in jo bo po mojem tudi do naslednjih volitev. Ne vidim večjih pretresov, ki bi se zgodili v prihodnjem letu. Nisem presenečen nad tem, da podpora njegovi stranki počasi, a vztrajno raste. Ta sicer sama po sebi ne bo zadoščala, da bi naslednjo vlado lahko znova vodil Janez Janša, ni pa to izključeno. Je pa točka, na kateri bi moral premisliti, kako naprej in kakšne so dolgoročne posledice delovanja. To so nastopi na twiterju, pa tudi visoka stopnja vulgarizacije posnete in zapisane besede, ki je prišla verjetno do najnižjih točk v tem stoletju. Tudi to žal ni slovenska posebnost, vulgarizacijo jezika pod vplivom interneta doživljamo povsod, a odgovornost za to, kar se dogaja na tem področju v Sloveniji, je tudi na predsedniku vlade.«

Torej ne pričakujete, da bi vlada padla, ker bi se spotaknila ob kamnu, kot je STA?

»STA je nepotrebna zgodba in bi se ji z malo modrosti na eni in drugi strani lahko izognili. Ni nobenega razloga, da STA ugasne niti da se vlada spotakne ob STA-ju. Upam, da bo ne glede na metanje blata na vse strani STA preživela kot stabilna osrednja tiskovna agencija, ki nedvomno koristi medijskemu prostoru, in da bo na drugi strani vlada pokazala potrebno zadržanost pri svojih ravnanjih. Da bi pa na tem vlada klecnila, ne verjamem.«