Kdo je imel v govoru v Evropskem parlamentu prav?

Slovenija | 10.03.2021, 17:32 Alen Salihović

Evropski parlament je popoldne na plenarnem zasedanju razpravljal o svobodi medijev na Poljskem, Madžarskem in tudi v Sloveniji. Sprva načrtovano razpravo o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev na Poljskem in Madžarskem so na pobudo evropskih socialdemokratov konec minulega tedna razširili tudi na našo državo. Resolucije ni predvidene. V razpravi je bilo glede Slovenije mogoče slišati, da sta pri nas največji težavi financiranje STA in besedno obračunavanje predsednika vlade Janeza Janše z novinarji.

V nadaljevanju objavljamo nagovore štirih evropskih poslancev iz Slovenije. Sami presodite, kdo je imel bolj prav.

Romana Tomc, poslanka ELS/SDS

Kot so sporočili iz pisarne je Romana Tomc je povedala: "Slovenska opozicija z današnjo razpravo ponovno brez sramu uporablja vsa sredstva za rušenje slovenske vlade. Nedavna raziskava slovenske Fakultete za medije je namreč pokazala, da je v Sloveniji 80 odstotkov medijev levo in proti vladno usmerjenih. A kljub temu vlada ne omejuje nikogar. Nasprotno, med krizo so bili mediji in novinarji deležni izdatne državne pomoči."

Poslanka je opozorila komisarko na pravni problem, ki ga ima Slovenska Tiskovna Agencija (STA), pa tudi na negativne informacije, ki jih o Sloveniji v Bruslju širijo nekateri novinarji in celo univerzitetni profesorji: "Vlada ne ukinja STA. Kot njen lastnik in plačnik pa pričakuje, da agencija poroča o svojem poslovanju. Vendar direktor poročil enostavno noče predložiti. Blatenje Slovenije se širi po vseh kanalih. Dr. Milosavljević je na srečanju parlamentarne skupine za demokracijo povsem hladnokrvno lagal."

"V Sloveniji v preteklem tednu skoraj ni bilo zaznati najnovejše raziskave organizacije Freedom House, ki ugotavlja, da se je v lanskem letu Indeks svobode za Slovenijo izboljšal. To je odgovor za tiste, ki jih skrbi zaton demokracije. Kot mlada država pa se, žal, še vedno soočamo s posledicami preteklosti. Monopoli izčrpavajo državo in zavirajo naš razvoj. Krčevito se borijo za svoj obstanek. Tudi preko medijev, ki jih obvladujejo. Obtoževanje na podlagi prirejenih časopisnih člankov in lažnih pričevanj je za Slovenijo škodljivo in podcenjujoče," je še povedala Romana Tomc in na koncu razprave ponovila povabilo predsednika slovenske vlade, Janeza Janše, na preiskovalno misijo v Slovenijo.

Franc Bogovič, poslanec ELS/SLS

Spoštovana komisarka, danes prvič govorimo o Sloveniji. Današnja razprava o svobodi medijev v Sloveniji je uspešen izvoz notranjepolitičnega boja, slovenskih socialistov in liberalcev, iz Slovenije v Evropski parlament.
 
Razprava je zavajajoča, saj ni pošten prikaz slovenskega medijskega prostora in je škodljiva za Slovenijo, ki se pripravlja na predsedovanje Svetu EU.
 
Velika večina slovenskih nacionalnih medijev je v lasti tranzicijskih gospodarstvenikov, ki prek svojih medijev ščitijo svoj gospodarski interes, na vseh parlamentarnih volitvah pa odkrito podpirajo levo sredinske stranke, s skupnim ciljem, da preprečijo zmago Janeza Janše na volitvah, sedaj skušajo zrušiti njegovo vlado.
 
Povprečnemu poznavalcu slovenskega medijskega prostora je takoj jasno, da je vsaj 80 % notranje političnih redakcij slovenskih medijev, vključno z javno RTV, naklonjenih levosredinskim političnim strankam.
 
Tudi jaz vabim predstavnike Evropske komisije v Slovenijo, da se prepričajo, da medijske pluralnosti ne ogroža 20 % desnih medijev, pa četudi so nekateri v madžarski lasti.
 
Do takrat pa bi si želel, da Slovenci prenehamo z izvažanjem notranjepolitičnih tem na evropski parket, naš predsednik vlade pa lahko napiše kakšen tvit manj.

Tanja Fajon, poslanka S&D/SD

Spoštovani. Vedno sem v Evropskem parlamentu ponosno zastopala Slovenijo. Slovenijo, ki se je znala postaviti v bran demokraciji, človekovemu dostojanstvu, svobodi, pravni državi. Danes tega ponosa ne čutim.

Nikoli si nisem predstavljala, da bomo o moji državi govorili kot o prostoru, kjer oblasti skušajo utišati svobodne medije. A če v Sloveniji ne bi bilo zares nekaj narobe, o tem ne bi razpravljali. Danes boste slišali dve različni zgodbi. A resnica je ena in govorijo dejstva.

Komunikacija predsednika vlade: šokantno napadanje novinarjev, naj omenim le en primer, ko je predsednik vlade na twitterju dve kritični novinarki označil za »odsluženi prostitutki«, diskreditacija javne radiotelevizije, kritičnega poročanja.

Nadaljujejo se finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije in pritiski na njenega direktorja ter poskusi spreminjanja medijske zakonodaje, ki bi omogočili bistveno večje politično vmešavanje.

Gre za spodkopavanje in stigmatizacijo javnih servisov v državi.

Želim, da Slovenija predsedovanje Svetu EU opravi z odliko. Žal nismo na tej poti. Močno me skrbi, kaj bo še sledilo.

Moji državi želim najboljše. A brez ukrepanja bo cena za politično ugrabitev medijev in neodvisnega novinarstva previsoka.

Spoštovani. Niso ogrožena le naša zdravja, ogroženi sta svoboda medijev in naše demokracije.

Irena Joveva, poslanka RENEW/LMŠ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v svoji razpravi distancirala od retorike nekaterih kolegov, saj meni, da razprava, ki ta hip poteka v Evropskem parlamentu, presega zgolj nacionalno politiko, so sporočili iz njene pisarne. »Gre za to, da se pravkar pogovarjamo o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev v treh državah. Slovenija ni Madžarska ali Poljska, je pa na poti tja. Žal. Unija si ne sme privoščiti še tretjega v klubu iliberalcev, ki vse vzvode oblasti brezsramno izkoriščajo za grajenje avtokracije. Počasno, a vztrajno utišanje kritičnih medijev vodi v družbo enoumja alternativne realnosti, prilagojene seveda ‘enemu in edinemu’. Unija si tega ne zasluži. Še manj si to zasluži Slovenija,« je dejala poslanka, ki je prepričana, da je glavni razlog, da je Slovenija del predmetne razprave Evropskega parlamenta, predvsem v politikih, ki ta hip vodijo državo.

Pri tem je kot najbolj škodljivega izpostavila premierja: »Zaradi njegovih dejanj, poskusov podrejanja javnih medijev, v prvi vrsti Slovenske tiskovne agencije, smo tu, kjer smo. In zaradi ‘nojevske politike’ njegovih partnerjev smo tu, kjer smo.« Ob koncu razprave je izzvala tudi komisarko Jourovo: »So dosedanje izkušnje dovolj, spoštovana komisarka? Za odločnejše naslavljanje teh težav? Samo besede namreč niso dovolj.«