Jože Bartolj
Miha Močnik
Alen Salihović
Hidroelektrarna  (foto: he)
Hidroelektrarna | (foto: he)

Mag. Jure Šimic: Slovenija mora zagotoviti določeno mero samooskrbe z električno energijo

24.02.2021, 13:07 Marketing

Raba električne energije se tudi Sloveniji vse bolj povečuje. Če osvetlimo primer mobilnih telefonov, v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja smo jih uporabljali le za klicanje in pisanje sporočil, baterija je zdržala ves teden. Po tridesetih letih uporabe, ko so se telefoni modernizirali, se razvijali, imamo danes pametne telefone s kupom aplikacij in zmogljivejšimi baterijami, pa le-te zdržijo dva dneva.

Če želimo zadostiti vse večjim potrebam po električni energiji, je treba iskati nove proizvodnje vire, na domačih tleh in iz obnovljivih virov.

»Mobilni telefoni so le eden od primerov v sodobni družbi, ki kaže na njeno povečano rabo energije«, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarn na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..
»Potem je tu področje ogrevanja, vse več je toplotnih črpalk, želimo imeti avtomobile na električno energijo in vse to zvišuje potrebo po energiji. Da lahko zadostimo vsem potrebam, je treba iskati nove proizvodnje vire električne energije, če so ti iz obnovljivih virov, toliko bolje.«

Zakaj potrebujemo Hidroelektrarne na srednji Savi?
»Hidroelektrarne na srednji Savi je obnovljivi vir energije, ki ga Slovenija potrebuje že zaradi zagotovil EU po doseganju kvot obnovljivih virov energije. Zaradi večnamenskih projektov, ne samo za energetsko rabo, ampak tudi za protipoplavno, za bogatenje podzemnih voda, za blaženje podnebnih sprememb, ... ima več učinkov. Zaradi »večnamenskosti « morajo imeti takšni projekti prednost pri načrtovanju in izvedbi.«

Mag. Jure Šimic
Mag. Jure Šimic © Osebni arhiv

Na HSE je izpostavljena spletna stran za vsa vprašanja in pojasnila. V Sloveniji imamo znanje in imamo obnovljive vire, izrabimo jih, da bodo prinesla dodano vrednost prostoru.

Ali Slovenci, če teh elektrarn ne bo, ne bomo mogli voziti električnih avtomobilov in graditi tako imenovanih pametnih hiš, ki jih stoji vse več?
»V Sloveniji že danes ne proizvedemo dovolj električne energije, da bi zadostili vsem potrebam. Že zdaj jo moramo uvoziti. Raba pa se samo še povečuje, kljub vsem ukrepom o učinkoviti rabi in zmanjševanju potreb po energije. Vprašanje je ali je dodatni vir energije domač in iz obnovljivega vira ali pa je bomo morali uvoziti iz tujine, kjer pa ne vemo, iz kakšnega vir prihaja. To zadeva vse Slovence.«

Ali ne bi bilo ceneje, ker del električne energije že uvozimo, da bi jo v prihodnje kupovali več?
»To je po eni strani vprašanje tržnikov. Ko se ve, da nekaj nujno potrebujemo, da tistega nimamo zadosti, se nam to ponuja po višji ceni in to se seveda odraža v višjih cenah za gospodinjstva, gospodarstvo in industrijo, slednja sta posledično tudi manj konkurenčna. Primer, ko je v času epidemije začelo zmanjkovati toaletnega papirja, so posamezne države začele zapirati meje, da so obdržale material za svoje potrebe. Enako je pri ostalem. Zato mora Slovenija zagotoviti določeno stopnjo samozadostnosti električne energije in v takšnem primeru so projekti, kakršen je HE na srednji Savi, nujni.«

Na območju podeljene koncesije, od Medvod do Zidanega mostu, je 116 metrov vodnega padca, ki ga lahko koristimo za energetski namen, trenutno je varianta postaviti od devet do dvanajst hidroelektrarn, ki naj bi prinesle 300 megavatov električne energije iz obnovljivih virov.

Če se je izkazalo za dobro rešitev, zakaj veriga HE na srenji Savi še ne stoji?
»To je večnamenski projekt, ne samo energetski, kjer se združujejo interesi lokalne skupnosti, države, ureditev infrastrukture, urejanje poplavne ogroženosti, vodnogospodarske ureditve in da tako velik projekt celostno sestaviš skupaj v zgodbo, traja svoj čas. V preteklosti so bili interesi, a se ni uspelo izvesti, bile so menjave vlade, ki so odmikale podpis koncesijske pogodbe. Zdaj se je ta konec oktobra podpisala in s tem dala zeleno luč za začetek oziroma nadaljevanje načrtovanja tega večnamenskega projekta.«

Ekologi imajo pomisleke, da bo gradnja precej posegla v naravo in bo ekosistem prizadet?
»Obnovljivi viri so okoljsko sprejemljivi in na katerih delamo. Razumemo določene pomisleke, vedno smo se pripravljeni pogovarjati. Zavedamo se, da vsak poseg v prostor pomeni spremembo. Tudi domači vrt, ko ga preorjemo, s tem posežemo v okolje, ki je za določeno stvar pozitiven ali negativen. Za tisto, kar bi tam raslo samo po sebi je verjetno slabo, za tisto, kar želimo mi vpeljati pa je dobro. Enako je tudi pri projektih, o katerem govorimo. Skrbimo za čim manjše posege na obstoječe habitate, živalske in rastlinske vrste, za čim manjši poseg. Kjer pa do njega pride, pa uredimo nadomestne habitate, govorim tu predvsem o sladkovodnem ribjem svetu. V tej smeri se uredi, kar se lahko. Enako pa seveda ni. S posegom pa pogosto vzpostavimo novo stanje, ki omogoča razvoj drugim živalskim in rastlinskim vrstam, ki so prav tako ogrožene. Primer so dravske elektrarne. Negativna konotacija zato pogosto ni opravičena, marsikje se stanje celo izboljša.«

V pogovoru je mag. Šimic razložil tudi postopke izbiranja lokacij, potek usklajevanja različnih stališč, morebitne posledice in rešitve za lastnike zemljišč, tudi kmetijskih, ter kaj bodo hidroelektrarne prinesle lokalnemu okolju.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Nadškof Alojz Uran (photo: Rok Mihevc) Nadškof Alojz Uran (photo: Rok Mihevc)

Prva obletnica smrti nadškofa Alojza Urana

Pred letom dni se je prav na veliko soboto od nas poslovil upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Ob tej obletnici je bila načrtovana sveta maša v ljubljanski stolnici, da bi se je lahko ...

Bo še slišati slovensko govorjeno besedo? (photo: ARO) Bo še slišati slovensko govorjeno besedo? (photo: ARO)

Zgodba o krvosesih in birokratih. In virusu.

Vsak človek v življenju doživi kaj izjemnega ali nenavadnega, kar ga nato spremlja vse nadaljnje dni. V spominu se počasi utapljata prva in druga svetovna vojna, vedno manj je tudi pričevalcev o ...

Dijakinje z videom sporočajo, da zmoremo.  (photo: Osebni arhiv) Dijakinje z videom sporočajo, da zmoremo.  (photo: Osebni arhiv)

Dijaki sporočajo: Zmoremo!

Na Radio Ognjišče je pisala dijakinja Gaja Viler, ki obiskuje program predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli. Pred tretjo ustavitvijo javnega življenja, zaradi upočasnitve širjenja virusa, so s ...

Cepljenje (photo: Katja Fuhlert / Pixabay) Cepljenje (photo: Katja Fuhlert / Pixabay)

Kristjani in cepljenje?

Cepljenje predstavlja ta trenutek eno najpomembnejših in vročih vprašanj, s katerim se ukvarjajo vlade, zdravstvena ministrstva in posamezniki po vsem svetu. Na začetku leta je kazalo, da bomo z ...

S. Nikolina (photo: Izidor Šček) S. Nikolina (photo: Izidor Šček)

S. Nikolina: Pripravimo jedi za velikonočni žegen

Prvi dnevi velikega tedna so še delavniški. Gospodinje in gospodinjci imajo polne roke dela s pripravljanjem prazničnih jedi. O tem smo govorili tudi v Svetovalnici s sestro Nikolino.

O avtorju