Če gospodje niso sposobni skupaj spraviti nezaupnice, kako bi potem vodili vlado?

Spoznanje več | 02.02.2021, 11:59 Rok Mihevc

Opozicija tudi v kritičnih razmerah ne počiva. Fiasko z vložitvijo in nato umikom konstruktivne nezaupnice je tudi v Sloveniji svojevrsten. S prstom se kaže na poslance stranke DeSUS, a niso oni edini problem. Kam gremo glede na trenutno politično situacijo, je v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, razmišljal dr. Žiga Turk.

Konstruktivna nezaupnica že več mesecev na prvih straneh in v vseh poročilih

V demokraciji je povsem običajno, da opozicija s svojimi dejanji poskuša izboljšati svoje možnosti, da na naslednjih volitvah pride na oblast, meni Turk. Ima različne mehanizme in tudi nezaupnice ter interpelacije so eni izmed njih. »Tisto, kar bi človek osnovnega pričakoval pa je, da se lotevajo projektov, ki imajo možnost za uspeh in k nečemu vodijo. Mi se že več mesecev ukvarjamo s to nezaupnico, ki je tako rekoč v vsakih poročilih in na prvih straneh časopisov vsak dan, ne da bi se karkoli zgodilo, ali da bi kazalo kakršenkoli uspeh. Kar iz vsega skupaj ne naredi legitimnega političnega projekta, ki bi bil drugače povsem legitimen.«

PRISLUHNI CELOTNEMU POSNETKU ODDAJE 

Če gospodje niso sposobni skupaj spraviti nezaupnice, kako bi potem vodili vlado?

Gre za pobalinsko nagajanje in nič drugega, je jasen naš sogovornik. »Nobene nove politične ideje ali nove rešitve za zmanjševanje gospodarskih posledic in spopadanja z virusom. Nič od tega se ne obeta, samo to, da bi bil nekdo drug rad na oblasti. To po mojem mnenju ni politika, ki bi jo volivci morali nadgraditi. Če ti gospodje niso sposobni ene konstruktivne nezaupnice spraviti skupaj, kako bi potem vodili vlado? Skregani so ko sploh še nimajo oblasti. Brali smo serijo o tem, kako je ona in druga stranka nezadovoljna s to koalicijo KUL. Ponavlja se to, kar smo že gledali, ko so bili sprti v Šarčevi koaliciji, ko je zaradi te nekonstruktivnosti razpadla. Zdaj ne bi bilo čisto nič drugače.« Če bi ta projekt uspel, bi šli sredi epidemije na volitve, politična razdelitev glasov pa ne bi bila nič drugačna kot doslej, je pojasnil Turk in opozoril na posledice brezvladja.

Na strani poslancev pa je le prevladalo spoznanje, da je stranka vseeno bolj pomembna kot so kadrovske ambicije njenega predsednika.

Nekatere stranke kot projekti za enkratno uporabo

To, da se poskuša posamezne poslance prepričati glede tako velike stvari kot je koalicija, v običajnih demokracijah ni običajno. »Podpora »preko klopi«, ki loči en in drugi pol, je možna tam, kjer pravega strankarskega sistema ni. In Slovenija ima ta problem, da je v našem parlamentu malo resnih strank. So neki projekti za enkratno uporabo, ki se sfižijo. To pa je posledica tega, da za temi strankami ni tradicije in ideologije. Ni neke smeri, ki bi tej stranki dajala moralno oporo in orientir, kako v nekih razmerah delovati.«

DeSUS IKEA stranka, ki upokojenske glasove nosi na levo

Fenomen je tudi politična stranka, ki ima predsednika, ki misli eno in poslance, ki delajo drugo. »To je še en primer teh IKEA strank. Vemo, da je IKEA pohištvo čisto na drugem nivoju solidnosti, kot so bile omare, ki jo jih mizarji naredili za naše stare mame in očete. Je stranka za enkratno uporabo. DeSUS je stranka, ki je interesna stranka. Nosi upokojenske glasove na levo, brez neke jasne ideologije in jasnih vrednot. Ni primerjave z ideologijo DeSUS-a in krščansko ali social demokratsko stranko. Tukaj je potem vse možno in stvar borbe in komolčenje za stolčke in ugodnosti. Na strani poslancev pa je le prevladalo spoznanje, da je stranka vseeno bolj pomembna kot so kadrovske ambicije njenega predsednika.«