Edith Bruck, madžarska pisateljica | (foto: Vatican Media)
Edith Bruck papežu Frančišku: »Dovolj so majhna dejanja, da rešimo svet!«
Svet Marjana Debevec
Papež Frančišek je včeraj na domu obiskal skoraj devetdesetletno Edith Bruck, madžarsko pisateljico, ki je preživela holokavst. V enournem pogovoru mu je pripovedovala o svetlih trenutkih, ki so bili posejani skozi izkušnjo pekla v koncentracijskem taborišču. Papež ji je dejal, da se s tem obiskom poklonil ljudstvu, ki je mučenec norosti nacističnega populizma.
Judinja Edith Bruck, madžarska pisateljica, že dolgo živi v Rimu. Papež jo je želel obiskati na njenem domu v središču mesta, potem ko ga je pretresel intervju z njo. Za L'Osservatore Romano je namreč nedavno spregovorila o grozoti, ki sta jo doživljala ona in njena družina v času nacističnega preganjanja.
Zahvalil se ji je za njeno pričevanje ter se poklonil ljudstvu – mučencu norosti nacističnega populizma. »Z vso iskrenostjo Vam ponovim besede, ki sem jih iz srca izrekel v Jad Vašemu in ki jih ponavljam pred vsako osebo, ki je, kot ste Vi, veliko pretrpela zaradi tega: Odpuščanje Gospod (prosim) v imenu človeštva.«
Upanje, kljub doživetju »brezna groze«
Edith Bruck je svoje življenje posvetila opisovanju tega, kar je videla. Dva neznanca sta jo namreč pred smrtjo v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen prosila, naj pove naprej, kar je videla.
Presenetljivo pri branju njenega intervjuja je upanje, ki ga Edith uspe sporočiti. Tudi ko pripoveduje o najtemnejših trenutkih, o breznu groze, v katero je bila kot otrok vržena in je izgubila velik del družine, vedno uspe pogled usmeriti v kakšne lepe in dobre podrobnosti ter utrinke človečnosti, ki so ji omogočili, da je preživela in ohranila upanje.
Dovolj so majhna dejanja, da rešimo svet, svojo pretresljivo izpoved zaključi Edith Bruck, ki je včeraj na svojem domu sprejela rimskega škofa.
Tako na primer v opisu življenja v getu, potem ko so jo skupaj s starši in brati in sestrami ugrabili iz hiše v podeželski vasi, govori o moškem, ki ni bil Jud, a je dajal hrano preganjanim. Ali pa o nemškem vojaku, ki ji je na delovišču pustil malo marmelade. In še o kuharici, ki ji je podarila glavnik. »Imela sem občutek, da sem po dolgem času pred seboj zagledala človeka«, je dejala. Dovolj so majhna dejanja, da rešimo svet, svojo pretresljivo izpoved zaključi Edith Bruck, ki je včeraj na svojem domu sprejela rimskega škofa.
