Migranti v Bosni – obstaja rešitev?

Svet | 15.01.2021, 11:57 Marjana Debevec

Bosna in Hercegovina se poleg koronavirusa sooča tudi z izzivom približno 10 tisoč migrantov. Med njimi je skupina devetsto moških iz Pakistana in Afganistana, ki so bili nastanjeni v begunskem centru Lipa. Potem ko je pred božičem zgorel, trenutno živijo brez vode in elektrike, nekateri tudi brez strehe nad glavo.

Vprašanje migrantov, ki prihajajo v Evropo, ni črno belo. Ključno bi bilo seveda prizadevanje mednarodne skupnosti, da bi ti ljudje ostali v svojih izvornih deželah. Dejstvo pa je, da bo zaradi klimatskih sprememb, vojn in nasilja do migracij še vedno prihajalo. Papež večkrat poziva k usklajenemu delovanju in sistemskih rešitvam, kar pa se zdi, da Evropi ne uspeva najbolje.

V Bosni in Hercegovini, zadnji državi pred vstopom v unijo, naj bi jih bilo približno 10 tisoč. Evropska unija je državi za obvladovanje situacije obljubila 90 milijonov evrov pomoči. Še vedno pa mnogi, tudi družine z otroki, živijo na cesti, zatočišče iščejo v zapuščenih stavbah. Človekoljubne organizacije opozarjajo predvsem na 900 Pakistancev in Afganistancev, ki so bili nastanjeni v begunskem taborišču Lipa na severu države. O trenutkih razmerah je odgovorni za danski svet za begunce Nicola Bay za Vatican News povedal: »600 med njimi jih živi v šotorih, ki so jih preskrbele oblasti, vendar so v zelo slabih razmerah. Šotori imajo luknje, ki ne zadržijo snega, temperature pa se spustijo okrog 10 stopinj pod ničlo. 290 ljudi je medtem še vedno brez strehe nad glavo, brez vode in kakršnekoli pomoči«.

Bay je tudi povedal, da je v bližini Bihaća prazen begunski center, kamor pa jih oblast ne želi namestiti. Bojijo se namreč, da bi prišli preblizu mestu, saj so z njihove strani že doživeli nasilje.

Obenem pa se tudi ugiba, da so za požig taborišča konec decembra krivi migranti sami, saj naj bi na ta način prisilili oblasti, da jim dovolijo prečkati hrvaško mejo. Hrvaška jih na meji še vedno zavrača, razmere pa so vedno bolj napete. Izziv je torej večstranski in vprašanje je, ali bo mednarodna skupnost znala pravilno odgovoriti nanj.