Žalosten dan za ameriško demokracijo

Svet 07. 01. 2021, 12:50 Andrej Šinko

Nasilje med protesti in vdorom v ameriški kongres je terjalo najmanj 4 življenja in več ranjenih. Razglašena je bila policijska ura, posredovati pa je morala tudi nacionalna garda. Kljub temu sta po prekinitvi oba domova kongresa skupno sejo nadaljevala in dopoldne potrdila zmago Josepha Bidna na preteklih predsedniških volitvah. Medtem naj bi člani administracije Donalda Trumpa po poročanju nekaterih medijev razmišljali o njegovi odstavitvi po 25. amandmaju k ustavi, ki je predviden za primer nezmožnosti vodenja države.

Podporniki predsednika Trumpa so včeraj vdrli v kongresno palačo in prekinili proces potrditve izida predsedniških volitev 3. novembra. Gre za prvi napad na ameriški kongres po letu 1812, ko so ga zažgale britanske sile. Washington je kasneje doživel številne velike proteste, vendar pa množica nikoli ni uspela zasesti poslopja. Zato tokrat vpoklic nacionalne garde in razglašena policijska ura. Trump je sicer pred potrjevanjem izidov volitev pozval podpornike, da naj gredno nad kongres. Politični analitik dr. Bogomil Ferfila, ki obsoja nasilje, pravi da je bil shod mišljen kot oblika pritiska na odločanje o rezultatih volitev. Aktualni predsednik je, po besedah sogovornika, to videl kot zadnjo možnost delegitimacije volilnih izidov. »Z bolj ali manj hujskaškim nagovorom svojim privržencem je sprožil val nasilja, ki se je končal z napadom na kongres, kar je seveda sramota za Ameriko in seveda tudi celotni Zahodni tip demokracije.«

Trump je pozneje sicer pozval k mirnim protestom, hkrati pa vztrajal pri trditvah o goljufijah na volitvah. Sporočil je tudi, da bo prenos oblasti 20. januarja stekel gladko. V zvezi z nasiljem se je oglasil tudi novoizvoljeni predsednik Joe Biden, in sporočil, da je demokracija v ZDA napadana kot še nikoli ter da gre za napad »na vladavino prava in predstavnike ljudstva«. Tako Ferfila kot sodelavec Inštituta za politični menedžment Klemen Balanč se strinjata, da je Trump za zadnjimi dejani izgubil politični potencial, ki bi ga lahko izkoristil na volitvah leta 2024. »Predvsem pa mislim, da je Trump s tem manevrom izgubil zaupanje tistih pravih patriotov, ki jim ne gre toliko za dnevno politične spopade med levimi in desnimi, ampak se jim gre res za dobrobit ZDA in ugled države, ki je po tem dogodku zelo umazan.«

Bo Trumpa začasno zamenjal Pence?

Zaradi nasilja so se od Trumpa distancirali številni člani republikanske stranke ter tesni sodelavci, ki so po poročanju nekaterih medijev neformalno govorili celo o 25. amandmaju k ustavi, ki predvideva odstavitev predsednika za primer nezmožnosti vodenja države. To prevzame potem podpredsednik ZDA. Do zdaj je bil omenjeni amandma uporabljen le po atentatu na Johna F. Kennedyja leta 1963, ko je vodenje države prevzel tedanji podpredsednik Lyndon Baines Johnson. Čeprav se je sprva pričakovalo precej daljše potrjevanje volilnih izidov volitev 3. novembra, sta domova na nadaljevanju skupne seje to izpeljala dokaj hitro, vloženih pa je bilo tudi manj ugovorov na izid, kot je bilo sprva napovedanih.

ZDA ostajajo razklane, to bo izziv tudi za Bidna

Balanč meni, da se bodo v prihodnjih tednih zadeve odvijala nekoliko bolj gladko, hkrati pa opozarja, da je pred Bidnom zaradi razdeljenosti ameriške družbe zelo težka naloga. Za trenutno dogajanje se mu zdi dobro, če bi ga razumeli kot poziv k zmerni politiki. »Mislim, da s tem ne bo problemov tudi glede na minimalno večino, ki jo imajo demokrati v senatu. Med temi demokrati so tudi nekateri bolj zmerni ali konservativni. Zato so neke radikalno leve politike pred katerimi svarijo protestniki, da jih bo sprejemala nova administracija, nerealne. Tako, da bo treba pametno izbrati neko srednjo pot.« Po drugem krogu volitev v Georgii je razmerje v senatu med republikanci in demokrati 50 proti 50, z nastopom nove administracije pa bo imel odločilno težo glas ameriške podpredsednice Kamale Harris.

Dogajanje v ZDA je jasno pokazalo na nevarnost, ki jo predstavlja populistično delovanje, pa tudi spodbujanje delitev v družbi. Zato je morda prav dogajanje v ZDA čas za osebni razmislek vsakega od nas, komu namenjamo svoj glas, saj je tudi od tega odvisno v kakšni družbi bomo živeli.