Nataša Ličen
Jakob Čuk
Marjana Debevec
Ne nasedajmo goljufom, ki želijo od nas številko bančne kartice. Če sumite, da gre za prevaro, prej preverite na varninainternetu.si.  (foto: vicky gharat / Pixabay )
Ne nasedajmo goljufom, ki želijo od nas številko bančne kartice. Če sumite, da gre za prevaro, prej preverite na varninainternetu.si. | (foto: vicky gharat / Pixabay )

Pozor: na Pošti vas NE čaka paket, to je prevara!

10.12.2020, 18:01 Urša Sešek

Spletna prodaja je zaradi epidemije izredno poskočila, hkrati pa se je s tem povečalo tudi število različnih spletnih zlorab. Ena od njih je povezana s kreditnimi karticami, v zadnjem napadu, ki naj bi ga poslala Pošta Slovenije, je samo v nekaj urah nasedlo več kot sto Slovencev. Na kaj moramo biti pozorni pri naročilih po spletu? Naša gostja v Svetovalnici je bila Jasmina Mešić iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost. Z njo se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Nikoli ne vnašajmo številk kreditnih kartic in gesel, sicer nam bodo goljufi spraznili račun

»#fishing# je ribarjenje z gesli in z našimi kreditnimi karticami. Ne gre za napredno obliko napada ali viruse. Goljufi nas prepričajo, da sami vpišemo geslo za elektronsko pošto ali številko kreditne kartice. Prepričujejo nas, da moramo še enkrat potrditi svoj naslov, geslo, uporabniško ime. Če ne bomo vnesli gesla, nam bodo ukinili račun, in podobno. To je prevara.«

Uporabljajte močna gesla!

V ponedeljek v samo dveh urah nasedlo več kot 130 Slovencev

»To je zelo velika številka. Lahko si zamislimo, kako dober posel je to za spletne goljufe. V zadnjih letih so finančne škode višje, vedno več napadov zaznavamo na podjetja, predvsem na manjša. V zadnjem napadu so goljufi napadli, češ, da smo dobili paket na pošti, da moramo vnesti št. kartice, da bomo paket zares dobili. Ko enkrat pridemo na njihovo spletno stran in vnesemo številko kreditne kartice, imajo vse, da lahko upravljajo z našo kartico. Naredijo transakcijo do limita na naši kartici. Na to prevaro opozarjamo že od aprila. Nastane lahko precejšnja finančna škoda, imate veliko dela s preklicem, na banki je potrebno dokazovati stvari, narediti novo kartico, … Veliko pomembneje je, da smo previdni preden vnesemo št. kartice ali geslo. To je veliko lažje, kot poznejše razčiščevanje.«

Vsako leto izdamo povzetek dogajanja na področju kibernetske varnosti. Naša statistika je bila okrog 130 primerov na leto, letos pa smo samo avgusta odstranili 80 spletnih mest, ki so bila namenjena goljufijam. Letošnja številka bo zagotovo nadpovprečna v primerjavi s preteklimi leti.

Kako spletni goljufi še pridejo do nas in nas oškodujejo?

»Ko gre za gesla npr. elektronskega nabiralnika, mnogi pomislijo, da to ni nič hudega, če nam nepridiprav ukrade geslo, saj nimam v njem nič takega. To je napačno prepričanje. Spletni goljufi ne bodo brali vaše elektronske pošte, izkoristili bodo dostop do vašega predala, da bodo nadaljevali z goljufijami. Npr. pod vašim imenom bodo ponujali goljufive produkte. Ali bodo vsem vašim stikom poslali sporočilo v polomljeni slovenščini, da ste se znašli v stiski v tujini in naj vam pošljejo denar. To je bila pred leti zelo popularna in uspešna goljufija. Goljufi imajo bujno domišljijo, kako prevarati. Pomembno je, da skrbno varujemo geslo in dostop do naše elektronske pošte. Če npr. uporabljamo Gmail, veste, s koliko računi je pošta povezana. Npr. PayPal, vaše fotografije, dokumenti, Facebook, … Obstaja velika možnost nadaljnjih zlorab. Uporabljajte močna gesla! Če danes pomislimo, na koliko spletnih mestih uporabljamo Gmail, kjer se identificiramo, ne govorimo o enem zlorabljenem računu, temveč potencialno desetih.«

Pogovor o spletnih prevarah

 

Telefonski klic, ko klicatelj v čudnem jeziku vabi, da investiramo denar v kriptovalute s 300-odstotnimi donosi

»To je zelo pogosta oblika prevare v zadnje pol leta. Gre za vabe v investicijske sheme. Kličejo z različnih koncev sveta in prepričujejo, da investiramo denar v kriptovalute, kriptoborze, obljubljajo 300-odstotne donose. Gre za popolnoma izmišljena podjetja, predstavljajo se za strokovnjake. Storjena je bila izjemna finančna škoda, Slovenci so vložili več kot 10.000 €. Velikokrat gre za direktno nakazilo neki banki v tujini in ta denar izgine. Te oblike spletnega kriminala je težko raziskati, pomembno je, da ne nasedemo obljubam o visokih donosih. Pred leti so ponujali naložbe v zlato, sedaj bolj v kriptoinvesticije.«

Lahko goljuf dvigne denar z mojega računa ali z bankomata?

»Ena zloraba je vezana na podatke, ki jih vnašate preko spleta, druge zlorabe so fizične, ko goljufi potrebujejo dostop do vaše kartice. Če jo imate fizično pri sebi, jo varujete skupaj s PIN številko, ni možno, da pride do zlorabe na daljavo. Treba je biti previden, tudi na bakomatih. Tam lahko goljufi fizično na bankomat namestijo napravo, ki omogoča scan vnesenih podatkov.«

Spletni goljufi ne bodo brali vaše elektronske pošte, izkoristili bodo dostop do vašega predala, da bodo nadaljevali z goljufijami.
Spletni goljufi ne bodo brali vaše elektronske pošte, izkoristili bodo dostop do vašega predala, da bodo nadaljevali z goljufijami. © Sammy-Williams / Pixabay

Kako zaznamo, da gre za prevaro, kako se ji izogniti?

»To je zelo pogosto vprašanje in ljudje so razočarani, ko odgovorimo, da ni univerzalnega pravila. Naučiti se moramo brati različne znake, brati med vrsticami, preveriti spletne trgovine. Najbolj pogosto goljufi vplivajo na naša čustva. Poskušajo nas malo prestrašiti, računajo na našo radovednost, časovno stisko. Sedaj je poplava elektronskih sporočil, vsa komunikacija je na spletu in smo velikokrat v časovni stiski in ne preverimo dovolj – takrat smo najbolj izpostavljeni, da nasedemo. Takrat na hitro vnesemo geslo, na hitro plačamo in ne preverimo. Ustavite se in premislite. Če nam nekdo ponuja neverjeten posel, neverjetno nizko ceno, … takrat je treba malo premisliti in prebrskati še po drugih znakih. Preprost recept je, da preverimo, kam pelje povezava: z miško se postavimo na povezavo (ne kliknemo!) in preverimo, iz katerega naslova prihaja. Preden npr. vpišemo geslo, preverimo, če se nahajamo na pravi spletni strani in ne na lažni. Je res Google, je res FB in ne lažna spletna stran? Pri spletnih trgovinah preverimo sedež trgovca, elektronski naslov, ima telefonsko številko, možnost vračila in reklamacije? Vse preverimo, preden nakažemo denar. Ko enkrat plačamo, je prepozno. Potem se pregovarjamo z banko, preklicujemo kartice in vse to nam povzroča stres in dodatne težave.«

Pogovor o spletnih prevarah

 

Ne sodelujte v nagradnih igrah za brezplačne vinjete

»Vsako leto, ko se razkrije nova barva vinjete, se takoj pojavi nekaj strani, ki ponujajo brezplačno vinjeto. V večini primerov so v ozadju banalne Facebook strani, ki bi rade prišle do naših všečkov. Če se ukvarjate s spletnim marketingom in si želite ustvariti bazo 10.000 všečkov, porabite veliko denarja in časa. Te strani pa na preprost način dobijo všečke, v ozadju sicer ni nevarnosti, da bi bili ogroženi vaši podatki. So bili pa tudi primeri, da če ste v nagradni igri sodelovali, so vas poklicali in povedali, da ste zadeli nagrado. Da bi jo dobili, morate kupiti kartico Pay Safe v višini 50 € in jim posredovati kodo. S tem so dobili dostop do tega denarja. Bodimo pozorni na mamljive ponudbe.«

Klic s številke, ki ni skrita. Ko se oglasiš, je tak signal, kot bi ti nekoga klical in tečejo impulzi. Oglasi se nihče, tudi nazaj nihče ne pokliče. 

»Več prijav s takim opisom smo imeli. Usmerimo jih k ponudniku telefonije. Včasih je bilo veliko primerov, da so klicali s satelitskih telefonskih številk, ko spustijo klic in želijo, da pokličete nazaj. S tem si naprtite visoke stroške klica. To so vabe. Velikokrat preverijo, če je številka aktivna. Rešitev je ena: ne oglašajte se na take telefonske številke, če ne pričakujete takih klicev. Če gre za domačo številko iz Slovenije, se obrnete na operaterja, da jo blokira.«

Pogovor o spletnih prevarah

 

Kam se lahko obrnemo in prijavimo zlorabe?

»Vsem je na voljo varninainternetu.si. Na tem portalu smo tekom let zbrali opise približno 300 goljufij. Če naletijo na kakšno sumljivo stvar, naj najprej preverijo na portalu, če je kdo to že doživel. Velika verjetnost je, da bodo našli opis in kako ravnati. Obstaja spletni naslov info@varninainternetu.si, kamor lahko napišejo, če zasledijo kaj sumljivega in nevarnega na spletu. Če pride do finančne škode, pa je edina pristojna Policija. Naša naloga je, da svetujemo, da ne pride do zlorab.«

Ponaredki vabijo z mamljivimi cenami

»Zakaj kupovati originalne izdelke, če so ponaredki identični, videti so kot pravi, le 10-krat, 50-krat cenejši. Ponaredki niso čisto naše področje, a dobivamo veliko vprašanj na to temo. Velikokrat so potrošniki oškodovani, ko so bili prepričani, da so preko spleta naročili original, a dobili ponaredek. Zavedati se je potrebno odgovornosti in nevarnosti, ki jo nosijo nepreverjeni ponaredki. Pogosto so obdelani s kemikalijami, ki so v Evropi mogoče celo nedovoljene. Posebej nevarno je naročati elektroniko, ki ni enotna z evropskimi standardi, je nevarna za zdravje. Pred leti so mariborski policisti zasegli večjo količino ponarejenih Ray Ban očal. Ta stekelca so bila nevarna za naše oči. Zelo so nevarni parfumi, ki jih nanašamo neposredno na telo, ker gre lahko za necertificirane nevarne kemikalije. Tako nevede lahko podpiramo otroško delo, izkoriščanje, … Pri ponaredkih gre tudi za etične vidite. Ne rečem, da bi morali sedaj vsi kupovati torbice za 500 €. Gre za zaupanje evropskemu trgu in da kupujemo preverjene izdelke.«

 

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Župnik Mitja Markovič (photo: posnetek zaslona) Župnik Mitja Markovič (photo: posnetek zaslona)

VIDEO: Odhajajoči župnik Mitja za lokalno televizijo

Tudi župnik Mitja Markovič s koncem meseca zaključuje svoje 16-letno obdobje na čelu župnije Krško - Videm ob Savi. S televizijskim portretom je njegovo delo in dobrinos kraju osvetlila tudi ...

O avtorju