Jaslice v naravni velikosti pred hišo v Borovnici | (foto: Rok Mihevc)
Postavimo jaslice zunaj
Cerkev na Slovenskem s. Meta Potočnik
V župnijskem pastoralnem svetu župnije Vič v Ljubljani vse župljane spodbujajo, da postavijo tudi zunanje jaslice.
Župnik p. Pepi Lebreht je povedal: "V vsaki župniji in v vsakem domu so jaslic v tem božičnem času zelo pomembne. Tako kot je naš oče sv. Frančišek to začel z živimi jaslicami v Grecciu, želimo tudi njegovi bratje to uresničevati naprej. Zato smo skupaj z člani ŽPS prišli do ideje, da spodbudimo župljane, da v tem korona času postavijo jaslice tudi zunaj. Te so lahko pred hišo, na vrtu, balkonu ali na oknu, da jih bodo lahko videli tudi mimoidoči.«
V naše kraje so prve postavitve preprostih jaslic prišle z brati sv. Frančiška Asiškega, ki so se v 13. stoletju naselili v naših mestih in s seboj prinesli duha svojega ustanovitelja. Sv. Frančišek Asiški je v jaslicah videl vez med učlovečenjem božjega Sina in sveto mašo.
Davorin Legner iz Slovenj Gradca zunanje jaslice postavlja že 35 let in vsako leto ima veliko obiskovalcev.
Za naš radio je povedal, da nikoli ni pobiral denarja, kajti »sreča se ne plača«. Letos pa se je na pobudo hčerke Anje z veseljem pristal na prostovoljne prispevke za malega 4-letnega Gala Hirtla, ki je avtist in otrok s posebnimi potrebami. Za svoj razvoj potrebuje več zdravil in fizioterapije, zato jim bo vsak dar prišel prav. Ogled jaslic je mogoč od 24. decembra naprej.
Prvi jaslični motivi se pojavljajo že v 13. stoletju na pečatu gornjegrajskega benediktinskega samostana, sicer pa je nastanek naših jaslic povezan s prihodom jezuitov. V prvi polovici 17. stoletja so z namenom ljudem približati božični dogodek, z gledališko igro uprizarjali Jezusovo rojstvo in si pri tem pomagali tudi z zibelko. Da bi ohranili učinek božične dramske igre v božičnem času, so »bistveni prizor dogodka« postavljali tako, da bi ostal nespremenjen. Iz te potrebe so nastale jaslice, kakor jih poznamo danes. Gre za maketo igralskega prizora oz. postavitev figur v polni plastiki, ki naj bi neme in molče nadaljevale tisto, kar se je predhodno odvijalo na odru.
