Lojze Peterle in Boru Pahor | (foto: STA/Urad predsednika republike)
Peterle: Ni bilo enostavno, vendar smo se na koncu zmenili
Slovenija Alen Salihović
So trenutki, ko je tudi politika stopila skupaj. Leva in desna. Skrajna in zmerna. 6. decembra 1990 je bil takšen dan. Predstavniki političnih strank in poslanskih skupin Skupščine Republike Slovenije so namreč podpisali Sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo. Na podlagi tega sporazuma je bil istega dne na skupni seji skupščine sprejet Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je določil, da bo plebiscit potekal na nedeljo, 23. decembra 1990. O spominih na te dogodke smo se pogovarjali s takratni predsednikom vlade Lojzetom Peterletom in članom skupščine Borutom Pahorjem, danes predsednikom države.
Da se je zgodil podpis in glasovanje o datumu plebiscita, je bil najprej potreben 9. november. Neke vrste tajni sestanek Demosove poslanske skupine v Poljčah. Brez kamer, brez zvočnih posnetkov, le zapisi o aklamaciji, ki je potrdila odhod na plebiscit služijo zgodovini, se spominja Peterle. »Jasno je, da so v različnih trenutkih, različni ljudje pomagali k temu, da je šla ladja s pravo hitrostjo v pravo smer.«
Več scenarijev so premlevali, kako izvesti odcepitev, saj tudi znotraj Demosove poslanske skupine ni bilo popoldne enotnosti, ki so jo kasneje le dosegli: »Zato tudi ni prišlo do odločitve v duhu prvotnega predloga, da bi se kar na dan plebiscita proglasilo polno samostojnost. Mi smo vedeli po več linijah, ne samo po obrambni, da nismo še dovolj pripravljeni, čeprav vlada ni začela priprav na osamosvajanje šele po plebiscitu.«
Da so bile različne ideje tako na levi kot desni strani, se je za naš radio spomnil tudi Pahor: »Ko je Demos zmagal na prvih demokratičnih volitvah, je imel za svoj moto osamosvojitev Republike Slovenije, vendar je še v Demosu veljalo vrsto različnih videnj tega cilja, da ne govorimo o opoziciji, ki je ali imela zadržke ali pa je temu nasprotovala.«
A je takratnim politikom uspelo. V manj kot enem letu od prvih demokratičnih volitev izvesti plebiscit, ki je nato vodil v popolno odcepitev od Jugoslavije. »Zakaj je v tako kratkem času slovenski politiki uspelo stopiti skupaj? Zato, ker je takrat še veljal zgodovinski spomin na razkol iz polovice prejšnjega stoletja. Nihče ni hotel sprejeti nase odgovornosti za narodni razkol vnovič, še enkrat. Ne več! Vem, da je to takrat pri nas v moji politični skupin zelo močno odmevalo,« je dejal Pahor.
Peterle, ki mu boste lahko v daljšem pogovoru prisluhnili prav na obletnico plebiscita, 23. decembra ob 17h pa je dejal, da so se na pot samostojnosti napotili z golimi rokami ter dodal, da danes ni nobene potrebe po polemiziranju proceduralnih odločitev o plebiscitu. »Ni bilo enostavno, vendar na koncu smo se zmenili in tukaj lahko govorimo o nekem redkem ali izjemen trenutku v pripravah na plebiscit in osamosvojitev, ko na parlamentarni ravni ni bilo takrat pri zakonu o plebiscitu niti enega glasu proti.«
Oba sogovornika, tako Peterle kot Pahor si želita, da bi do te enotnosti, ali vsaj sodelovanja prišlo tudi danes, ko se soočamo z eno največjih kriz po drugi svetovni vojni, pandemijo novega koronavirusa.
