Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!

Slovenija | 02.12.2020, 18:35 Alen Salihović

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega od nas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnje leto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starim oblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, kar potrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precej razdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovoril še o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo 30-letnico plebiscita.

»Najbolj pomembno, poglavitno znamenje upanja nam daje znanost. Ta nas je pred časom obvestila, da so testi novih cepiv zanesljivi, učinkoviti in varni, da bodo široko dostopni, kar nam daje upanje, da bomo prej ali slej premagali tudi to zdravstveno krizo,« je uvodoma dejal Pahor.

Po njegovih besedah je vlada v prvem valu epidemije ukrepala odločno, s čimer je tudi močno omejila širjenje okužb. »Ker se je upalo, in to upanje je bilo po vsem svetu, da je mogoče med prvim in drugim valom čimbolj odpreti javno življenje, se je odlagalo z ukrepi, ki se danes zdijo za nazaj potrebni. Tu moramo biti pošteni: ni priročnika, učbenika, v katerem bi vlade po svetu lahko prebrale, kdaj in kako naj ukrepajo, da bodo lahko omejile okužbo. Vsi skupaj smo se preveč zanašali na to, da bo hitro, radikalno ukrepanje tako učinkovito omejilo širjenje virusa, kot ga je v prvem valu. Na žalost se to ni izkazalo za točno.«

Na vprašanje, ali bi pričakoval bolj enoten nastop Evropske unije pri tem vprašanju, je predsednik republike odgovoril, da Evropska unija ni zdravstvena unija. Vsaka država ima svojo zdravstveno politiko, v tej krizi se je to slabo obrestovalo. »EU je bila v prvem valu nepripravljena kot večina sveta, države članice so med seboj »tekmovale« za prepotrebne dobrine za ohranitev zdravja. V drugem valu je bilo ukrepanje v zvezi z zdravstveno krizo in z izboljševanjem socialno gospodarskega položaja ljudi boljše, a ljudje več pričakujejo od EU, kot ta hip daje. Tudi tu velja, da ni učbenika, iz katerega bi lahko vsi skupaj razvidno ugotovili, kdaj in kako naj se ukrepa, da bo to učinkovito. A stvari se popravljajo.«

Prepričan je tudi, da ni dvoma, da je trenutna kriza ena redkih, kjer lahko vsak posameznik prispeva k temu, da jo reši. Običajno druge krize terjajo predvsem in zlasti odziv države, ta kriza pa terja odziv slehernega od nas. »V prvem valu smo lahko opažali strah pred neznanim, tudi zato je bilo ukrepanje ljudi, posameznikov bolj pričakovano, bolj na ravni zahtev ukrepov. V drugem valu se zdi, da takega strahu ni, da to bolezen poznamo, da vemo za pasti. Morda kdo ocenjuje, da se tem pastem lahko izogne. Morda še ni prevladalo skupno stališče, da se mlad človek lahko bolezni, zlasti težkim preizkušnjam, izogne, vendar lahko ogrozi starejšega prijatelja, sorodnika, očeta, mamo. Tudi to spoznanje se počasi krepi, luč na koncu tunela pa je gotovo cepivo.«

Če smo v prvem valu videli predsednika Pahorja, kako je z obiski spodbujal stanovalce v domovih za ostarele, pa se v drugem zaradi nekaterih pomislekov javnosti ni odločil za ta korak. »To je ljudem veliko pomenilo, da sem prišel pred dom, da sem jih pozdravil. Nenazadnje je v domu zadnje dni, preden je umrla, preživela tudi moja mama. Imel sem izkušnjo pred začetkom epidemije, kako je imeti starše ali sorodnike v domu za starejše, zlasti če imajo demenco in nimajo ob sebi nikogar, ki bi jih vsaj malo potolažil. To so verjetno strašni občutki pri vseh v družini in zdi se mi, da je vsaka pozornost, ki jo kdorkoli nameni tistim, ki so v domovih za starejše, nekaj dobrega, ne samo za ljudi v domovih, ampak za naš splošen, skupen občutek, za dobroto, ker to osamljeni ljudje potrebujejo.« Dejal je še, da pozdravlja vse akcije in zamisli, ki poskušajo starejšim ljudem, ki so velikokrat nemočni, vendarle olajšati to trpljenje. »Pogrešam stik z ljudmi. Razumem, da so take razmere, da je treba ukrepe spoštovati, a pogrešam stik in ga pogrešajo tudi drugi ljudje. Takoj ko bo mogoče, bom, kolikor je mogoče, poskušal nadoknaditi ta globok prepad, ki se je v tem letu vzpostavil.«

To ni vojna, žal je to v nekem smislu še težje od samih vojnih razmer!

Na vprašanje, ali je mogoče aktualno epidemijo primerjati z vojno, je Pahor dejal, da ne, saj virus nima duše in morale, sovražnik, tudi če je sprevržen, pa jo ima. Virus je neobčutljiv na to. »Vse, kar lahko storimo z nekimi občutki grenkobe, morda celo jeze, morda celo sovraštva, s tem ne prizadenemo virusa, ampak drugega človeka in to me skrbi. To je zelo pomembna okoliščina v tej krizi.« Predsednik opaža, da smo ljudje zaradi omejitev, ki smo jim priča, postali bolj razdražljivi in iščemo krivca za to situacijo. »Virus je neviden in tudi njemu ni mogoče nič reči, ker je neobčutljiv na naše besede, jezo in vse, kar doživljamo. Če pa to stresemo na nekoga drugega, pa mu lahko storimo velikansko krivico in vidim, da se to dogaja.« Pahor zato poziva k strpnosti in potrpežljivosti. »Sedaj potrebujemo eden drugega in to je drugače kot v vojni. Sedaj smo vsi skupaj proti višji sili, ki jo je mogoče seveda z znanostjo tudi obvladati, s spoštovanjem ukrepov in to nam bo tudi uspelo. Ni pa to vojna, žal je to v nekem smislu tudi težje od samih vojnih razmer, tam veš, da si na strani dobrih ali slabih, da imaš moralno prav ali si v zmoti, v tem primeru pa je človeštvo proti višji sili in mora biti med seboj solidarno, to je edini način, da nam v teh časih uspe.«

Kakšno je Pahorjevo sporočilo politikom?

»Če bi bila politika bolj enotna, morda bi bilo pametneje reči, če bi bolj sodelovala, tukaj mislim na parlamentarne stranke in odnos med opozicijo in vlado, če bi bolj sodelovala, če bi pokazala večjo enotnost, se mi zdi, da bi ukrepi, ki jih svetuje, naleteli na večje spoštovanje kot sedaj. To je moja ocena. Morda se motim. Morda pretiravam. Ampak to razhajanje političnih duhov, do neke mere nek razkol, ki je precejšen, vnaša dodaten nemir v naše vsakdanje življenje. Pogrešam neko enotnejše naslavljanje politike na ljudi,« je bil glede sodelovanja političnih strank jasen Pahor. Trdi, da bi za dobro ljudi politika storila veliko več, če bi se več pogovarjala, če bi pokazala več medsebojnega spoštovanja. Skrbi ga, da smo prišli do stanja, ko je pripravljenost na dialog obsojena kot znak šibkosti, pripravljenost za kompromis pa je znak popustljivosti, ne pa znak neke politične trdnosti in vztrajnosti. »Kot bi se spremenile neke vrednote, ki smo jih še pred leti in desetletji kovali v politične zvezde, in je v tem času, ki sovpada še z epidemijo, postalo nekaj vredno tisto, kar je prej veljalo bolj ali manj za slabo. Še vedno mislim, da je čas in potreba za dialog, za pogovor, za politično sodelovanje. Tudi za enotnost. Še vedno mislim, da bi bil čas za nek sporazum političnih strank,« je dejal. Spomnil je na sporazum političnih strank o skupnem nastopu na plebiscitu pred 30. leti. Enotnost politike je pomembna zato, da se ljudje, slabše ali boljše, odzovemo na razmere, v katerih smo se kot narod znašli. »Menim, da bi bil en tak sporazum, dogovor nekaj vreden tudi v teh časih.«

Nadaljeval je, da se kot predsednik republike ne spušča v strankarsko politiko in je ne komentira. Prav tako sodeluje s to vlado, kot je z vsemi preteklimi. Izrazil je skrb: »Zdaj je nagrajeno, če ostro napadeš nasprotnikovo stališče, ni nagrajeno to, da se ga trudiš razumeti in skušaš upoštevati. Če to skušaš, si šibak in mislim, da moramo dobro razmisliti,v kakšno družbo se spreminjamo. To ni dobro. Dolgoročno nam to ne obeta česa dobrega. Nas prej spravlja v skrbi. Kot predsednik republike me to skrbi.«

V dobro države pa si želi, da bi v novo leto, ko bomo v drugi polovici tudi predsedovali Evropski uniji, vedeli, ali bomo ostali s sedanjo ali novo vlado, »ker ta politična negotovost, ki smo ji sedaj priča, verjetno ne prispeva k temu, da bi se država še bolje odzivala ne samo na zdravstvene, ampak na vse okoliščine, ki smo jim priča. Čim manj je politične negotovosti in več sodelovanja, boljše je za državo.«