Marjan Bunič
Andrej Novljan
Alen Salihović
Dr. Stane Granda (foto: STA)
Dr. Stane Granda | (foto: STA)

Mediji na veliko poročali o smrti Maradone, škof Smej komaj omembe vreden

02.12.2020, 10:40 msgr. Franci Trstenjak Rok Mihevc

V tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, ki je na sporedu ob ponedeljkih, ob 17. uri, smo tokrat gostili profesorja in zgodovinarja dr. Staneta Grando. Odstiral je tančico v zakulisje družbenopolitičnega dogajanja.

O medijskem poročanju smrti škofa Smeja ...

Škof Smej je bil velik Slovenec, a poročanje o njegovi smrti, pogrebu in njegovem bogatem življenju je bilo v naših medijih zelo skromno. Ogromno pa je bilo poročanju o smrti nogometnega zvezdnika Maradone. Zakaj tak odnos do naših ljudi? Zgolj zato, ker so bili služabniki Cerkve?

"Gre za dve stvari. Prva je velika tragedija Slovencev, to je samo zaničevanje. Druga stvar pa je ta, da če bi bilo s škofom Smejem kaj narobe, bi o tem poročali od jutra do večera in vsako priliko bi izrabili, da bi ga blatili. Priča smo, ne samo obračunavanju z aktualno vlado, ampak tudi z obračunavanjem s Cerkvijo, na vse možne načine. Poglejte samo napade na smreko, ki smo jo postavili na Trgu sv. Petra. Včasih imam celo občutek, da je v mnogih ozirih slabše kot je bilo v 50. letih. Danes se blati na veliko grši in umazan način. In jasno je, da je bil žrtev tega tudi škof Smej."

Škof Smej v filmu Kaplja na vedru
Škof Smej v filmu Kaplja na vedru © Posnetek zaslona, David Sipoš

Prisluhnite celotni oddaji Spoznanje več, predsodek manj

O medijskem poročanju 100. obletnice rojstva škofa Šuštarja

Še eno razočaranje zaradi poročanja medijev. 100. letnica rojstva škofa Alojzija Šuštarja. Nismo zmogli kaj več kot kratke novice. Pred obletnico je bil pripravljen simpozij, ki je z različnih zornih kotov osvetlil njegovo življenje in poslanstvo. V vseh 30 letih se je redko slišalo priznanje škofu Šuštarju, ta molk zato tudi ob obletnici njegovega rojstva. Kakšen je vaš komentar?

"Znano je, o tem imam celo osebno pričevanje Francije Feltrina, kako je nekdanji predsednik Milan Kučan preprečil, da bi se slišal glas nadškofa Šuštarja ob slovenski osamosvojitvi. To je pričevanje Feltrina, ki je slišal, kako se je Kučan drl na tehnika, ki ga ni dovolj ubogal. Sam sem na škofa Šuštarja še posebej navezan, ker je bil moj dolenjski rojak, tudi osebno sva se poznala. Veliko sva se tudi pogovarjala, še največ v Rimu. Bil je eden izmed izjemnih ljudi. In bil je evropski format človeka, kakršnih pri nas ni. Zavedati se morate, da ljudje, ki se v Sloveniji še komaj uveljavljajo, težko priznajo nekoga, ki je v Evropi znan. Tako kot za škofa Smeja, tako tudi za škofa Šuštarja to ni slučaj. Gre za enako kopito, razmišljanje in delovanje. Lahko pričakujemo, da se bodo take stvari stopnjevale in nadaljevale."

Simpozij ob 100. letnici rojstva Alojzija Šuštarja
Simpozij ob 100. letnici rojstva Alojzija Šuštarja

O 30. obletnici samostojnosti ...

30. obletnica odločitve slovenskega naroda za samostojno državo. V naši državi pa je kar nekaj krogov, ki skušajo na različne načine očrniti prizadevanja za samostojnost in bi radi v nič dali vse tiste, ki so se za samostojnost Sloveniji postavili v prve vrste in bili izpostavljena tarča režimu. Po mojem mnenju je med nami zelo navzoče omadeževanja naše samostojnosti z neverjetnim poudarjanjem »jugonostalgije«, ki ni navzoče samo v pogovorih med posamezniki ali na družbenih omrežjih, ampak tudi v javnih medijih. Zakaj je nekaterim tako malo mar za našo samostojnost? Ne gre za vprašanje brezbrižnosti, ampak celo uničevalnih teženj.

"Gre za načrtno potvarjanje zgodovine. Že od samega začetka osamosvojitve jo tisti, ki so bili proti njej in vanjo niso verjeli, blatijo, na drugi strani pa prevzemajo vodilno vlogo. Sistematično opazujemo, ob velikih naporih RTV, da se sama osamosvojitev čim bolj umaže in iznakazi, se ji da tretje razredno vlogo, čeprav gre za največji dosežek Slovencev v zgodovini. Mi smo danes priča nekemu silnemu tragičnemu procesu, ki na eni strani zanika vse kar je slovensko. Imamo celo zgodovinarje, ki pravijo, da smo Slovenci izmišljotina 19. stoletja in potem se to stopnjuje na vseh možnih in nemožnih nivojih. Na te stvari skušam opozarjati, včasih mi nekateri očitaj, da sem že histeričen glede tega, a bodite pozorni, kaj se piše in razglaša po medijih. Videli boste, da smo v enem zelo nenavadnem tragičnem obdobju slovenske zgodovine. A moramo biti optimisti, tako kot smo bili pred 30 leti. Dobro vedno zmaga. Tako je bilo takrat in tako bo tudi sedaj."

O trenutni situaciji ...

"Spoštujem Janeza Janšo, občudujem njegovo držo, da se je v teh težkih časih absolutno naslonil na stroko. Kot predsednik vlade uresničuje in skuša dati obliko predpisov tistemu, kar stroka predlaga. Tudi ona išče rešitve, stvari niso enostavne, ampak lahko rečemo, da vlada daje stroki veljavo. Ne moremo od ministrov, ki so politiki, pričakovati, da se bodo razumeli na stroko. Morajo biti dovolj pameti, da stroko prepoznajo."

O vračanju Karla Erjavca

"Gospod Erjavec ima 100 političnih življenj. Je zelo zvit, ampak po vsem tem, kar je bilo, ne moremo pričakovati kaj dobrega. Mogoče bo nekaj časa zdržal v tej vladi, gotovo pa, če bo šel v njo, bo samo vprašanje mesecev, kdaj bo skušal zlesti v drugo vlado. Nekateri mečejo v zrak blato in dol pade zlato, on meče v zrak zlato, dol pa pade blato."

Več v posnetku oddaje!

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Spoznanje več

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Lastnoročno podpisano pismo papeža Frančiška (photo: nadškofija Maribor) Lastnoročno podpisano pismo papeža Frančiška (photo: nadškofija Maribor)

Otroci v Malečniku pisali papežu. On pa njim nazaj.

Papež Frančišek je otrokom v Malečniku poslal osebno pismo, ki ga je tudi sam podpisal. Po besedah župnijskega upravitelja župnije Sebastijana Valentana gre za znamenje posebne papeževe ...

O avtorju