Rejcem svetujejo, da domačo perutnino zaščitijo pred stikom z divjo | (foto: Franz W. / Pixabay)
Ptičja gripa tudi v Sloveniji?
Kmetijstvo | Robert Božič
Od 16. oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, t.i. bolezen ptičje gripe pa se je na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem pojavila tudi pri perutnini in domačih pticah. Nacionalni veterinarski inštitut je včeraj Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obvestil o pozitivnem rezultatu preiskave pri labodu, ki so ga poginjenega našli v občini Piran.
Do včeraj je veterinarske strokovnjake predvsem skrbel izbruh visoko patogenega podtipa ptičje gripe na farmi s purani v županiji Koprivnica – Križevci na Hrvaškem, saj je do izbruha bolezni v farmski reji prišlo relativno blizu Slovenije.
A odkritje bolezni pri poginulem labodu v okolici Pirana je pokazalo, da je tudi pri nas veliko večja možnost širjenja bolezni od divjih na domače ptice, kot druge možne poti prenosa okužbe.
Pojav ptičje gripe, zelo nalezljive virusne bolezni ptic, je bil zaradi jesenske selitve ptic sicer pričakovan, preseneča pa, da gre za pojav kar treh visoko patogenih podtipov: podtipa H5N8, ki so ga našli na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem, na Danskem in včeraj tudi v Sloveniji, v Nemčiji so pri prostoživečih pticah dokazali tudi visoko patogeni podtip H5N5, na Nizozemskem pa H5N1.
Na Upravi za varno hrano pojasnjujejo, da nobeden od ugotovljenih podtipov ne predstavlja nevarnosti za ljudi, predstavljajo pa zelo hudo nevarnost za reje perutnine.
Nujno upoštevanje biovarnostnih ukrepov
Ptičja gripa se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, z njihovimi izločki in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi tudi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben dejavnik tveganja pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi. Vse rejce perutnine in lastnike domačih ptic zato pozivajo, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe:
- Domača perutnina mora biti zavarovana pred stikom z divjimi pticami, in oskrbovana s hrano in vodo tako, da se preprečuje divjim pticam stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini in pticam v ujetništvu.
- Svetovana je nastanitev perutnine v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih.
- Zagotoviti je potrebno popolno omejitev stikov nepooblaščenih oseb s perutnino, pri oskrbi živali pa ob uporabi zaščitne obleke in obutve, umivanja rok in razkuževanja dosledno uporabljati prehod čez razkuževalne bariere.
Na Upravi za varno hrano vsem rejcem perutnine svetujejo, da pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb, ki se predvsem kažejo kot pogini, padec nesnosti, neješčnost in spremembe v obnašanju živali, nemudoma o tem obvestijo svojega veterinarja.
