Slavi Košir
Jakob Čuk
Helena Križnik
Slovenska smreka v Vatikanu (foto: Vaticannews)
Slovenska smreka v Vatikanu | (foto: Vaticannews)

Foto zgodba o kočevski lepotici v Vatikanu ...

30.11.2020, 16:02 Marta Jerebič

Na trgu sv. Petra v Vatikanu so danes postavili 30 metrov visoko slovensko smreko iz kočevskih gozdov. Osvetlili jo bodo 11. decembra. Ta dan bo zelo okrnjeno slovensko delegacijo sprejel papež. Tudi popoldanska slovesnost na trgu bo povsem drugačna kot leta 1996, ko je Slovenija prvič podarila smreko in je Radio Ognjišče na dogodek pripeljal več kot 4 tisoč ljudi. Tokrat je prireditev posneta in bo predvajana prek velikih zaslonov na trgu.

Slovenski gozdovi
Naša država 30 metrov visoko smreko podarja ob 30. obletnici plebiscita o samostojni Sloveniji. S tem tudi prek simbola smreke želi utrditi svojo prepoznavnost v svetu, zlasti pred predsedovanjem Evropski uniji v drugi polovici prihodnjega leta. »Gozdovi v Sloveniji so namreč naš ponos in simbol prepoznavnosti države, saj pokrivajo 60 odstotkov našega ozemlja,« je na predstavitvi projekta, ki ga vodi kmetijsko ministrstvo, povedal minister Jože Podgoršek.

Kočevski gozdovi
Kočevski gozdovi © Vasja Marinčič


Etnološko izročilo
Poleg zelenega sporočila bo kočevska smreka v svet ponesla tudi slovensko etnološko izročilo. Na njej bomo videli zvezde repatice, »vendar smo to repatico nekoliko poslovenili, namesto zvezdastega dela, smo dodali značilni ornament, šesterolist,« je pojasnil etnolog dr. Janez Bogataj. Slovenija je za okrasitev vatikanskih uradov prispevala tudi 42 manjših smrek in jelk.
Okraski za male smreke
Okraski za male smreke © Sabina Šegula

Okraski za male smreke
Okraski za male smreke © Sabina Šegula

Okraski za male smreke
Okraski za male smreke © Sabina Šegula


Medgeneracijsko sodelovanje
Dr. Sabina Šegula, ki je vodila delavnice za okraske iz slame in oblancev, je povedala, da je bila rdeča nit medgeneracijsko sodelovanje. »Vesela sem, ko vidim male prstke, torej so bili malčki na delu, kot tudi starejši ljudje. Z roko v roki smo vsi skupaj naredili ogromno okrasja.« V akciji je nastalo 2200 okraskov iz slame in 1250 okraskov iz oblancev. Za okrasitev v Vatikanu so izdelali tudi 25 adventnih vencev.
Medgeneracijsko sodelovanje
Medgeneracijsko sodelovanje © Sabina Šegula

Peter Ribič z družino
Peter Ribič z družino © Sabina Šegula

Kulturni program
Kulturni program za 11. decembra je bil posnet v studiu RTV Slovenija. Nastopili bodo najboljši slovenski glasbeniki, ob zvokih citer pa bomo slišali tudi Cvetje v jeseni in pritrkovalce na Brezjah. Marko Fink bo v španščini nagovoril svetega očeta, program bodo z zimzeleno Slovenija, moja dežela zaključili ansambel Saše Avsenika s pevcem Alfijem Nipičem, je naštel scenarist Igor Pirkovič.

Kulinarika in dobrodelnost
Slovenska kulinarika bo do izraza prišla pri večerji za rimske brezdomce, »kjer bodo seveda tradicionalne slovenske jedi in brez kranjske klobase seveda ne bo šlo,« je povedal direktor Urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija. Ta se je na tiskovni konferenci ob predstavitvi projekta še posebej zahvalil tudi veleposlaniku v Vatikanu Jakobu Štunfu.

Kmečke žene izdelujejo potico
Kmečke žene izdelujejo potico © Sabina Šegula


Simbol smreke, enotnost, edinost
Svetovni mediji bodo torej v svet ponesli ime Slovenije, njene gozdove, kulturno dediščino in potico. 100 tisoč evrov, ki jih bo država namenila za to promocijo, bo šlo tudi slovenskim podjetjem, ki pri tem sodelujejo. 30-letnica samostojnosti je priložnost, da se torej poenotimo tudi ob simbolu smreke, kot se poenotimo, ko Slovenija enake ali še večje vsote denarja nameni ob športnih dogodkih, ki ime naše države ponesejo v svet.
Posek smreke
Posek smreke © Vasja Marinčič

Posek smreke
Posek smreke © Vasja Marinčič

Posek smreke
Posek smreke © Vasja Marinčič

K tej enostnosti in edinosti nas poziva tudi papež Frančišek. Takšno sporočilo nam je namreč poslal že ob 30-letnici Klica dobrote oziroma Slovenske karitas. Za to sporočilo se bo papežu zahvalil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki bo sestavljal 20-člansko slovensko delegacijo.  V pogovoru za naš radio je še dejal, da božično drevo prihaja iz pokrajine, ki je veliko pretrpela po vojni, ki je bila zaznamovana s trpljenjem mučencev. Vendar prinaša upanje, da nas Jezus, Božji sin, nikoli ne zapušča.

Delavnica Sabine Šegula
Delavnica Sabine Šegula © Sabina Šegula

Delavnica Sabine Šegula
Delavnica Sabine Šegula © Sabina Šegula

© UKOM arhiv

Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec) Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec)

Življenje nerojenih otrok šteje!

Množica pet tisoč ljudi se je danes dopoldne zbrala na že tretjem slovenskem Pohodu za življenje. Tokrat so si za geslo izbrali: Enakopravnost se začne pred rojstvom.

Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv) Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv)

Martin Golob in njegovi prijatelji Romi

"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...