VIDEO: Shod kmetov: »Naša dela gredo z nami!«

Cerkev na Slovenskem | 11.10.2020, 15:39 Robert Božič

»Domača hrana ima poseben okus, saj spominja na ljubezen in predanost slovenskega kmeta kmečkemu stanu in vsem nam pričuje o vaši ljubezni do slovenske zemlje,« je zbrane na 17. Shodu kmetov pri blaženem Antonu Martinu Slomšku, zavetniku slovenskih kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, med sveto mašo, ki je vsako leto srčika srečanja, nagovoril mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

17. shod, ki ga vsako drugo nedeljo v oktobru kot zahvalno srečanje že tradicionalno organizira Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in na katerem se običajno zbere več kot tisoč kmetov in vseh, ki jim je kmetijstvo blizu, je letos, zaradi koronakrize, potekal v okrnjeni obliki.

Na Ponikvi so se namreč zbrali le zastopniki kmetov in kmečkih stanovskih organizacij iz vse Slovenije, vsi ostali pa so z dogajanjem bili lahko povezani s pomočjo radijskega prenosa in televizijskega prenosa.

Ljubezen do slovenske zemlje se preliva iz roda v rod

Nadškof Alojzij se je v pridigi ustavil ob izzivih današnje božje besede, ki govori o pomenu pravičnosti in odgovornem izpolnjevanju poslanstva in aktualnem pogledu na poslanstvo kmeta, ki ni samo v pridelavi zdrave hrane ampak tudi v ohranjanju in skrbi za Stvarstvo: »Z vami upam, da se bodo v naši deželi razmere za kmetovanje čim prej tako uredile, tudi s potrebnimi zakoni, da bodo mladi videli v tej dejavnosti varno prihodnost, da se bo več mladih z veseljem odločalo za življenje in delo po naših kmetijah.«

Nadškofovo pridigo, lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

V ekumenskem duhu

Vsakoletno romanje poteka tudi v ekumenskem duhu. Letos je zbrane nagovoril Evangeličanski škof Leon Novak, ki je posebej pozval, da mora poslanstvo kmeta in vsakega človeka zajemati tudi odgovoren odnos do Narave, saj smo le oskrbniki nam zaupanega Stvarstva, ki ga moramo ohranjati za zanamce.
»Danes se lahko zamislimo o povezanosti ter odvisnosti med človekom in zemljo. Čeprav tehnologija iz dneva v dan napreduje in se vedno znova srečujemo z novimi izzivi ter alternativami, se moramo zavedati, da smo le popotniki na tej zemlji, ki pa imamo od Boga točno določeno nalogo in poslanstvo. To naše poslanstvo zajema tudi odgovoren odnos do njegovega stvarjenja, da smo le oskrbniki nam zaupanih dobrot. Odgovoren odnos in misel na naše otroke in vnuke, ter dediščino, ki jim jo bomo zapustili; naj usmerja naše življenje ter delovanje.«

Ob zaključku bogoslužja se je v imenu kmetov zahvalil predsednik Kmetijsko Gozdarske Zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. Dotaknil se je koronakrize, ki nas opominja k pravim vrednotam:
»Čas pandemije nam je povrnil spomine prednikov. Nam bo povrnil tudi njihov odnos do življenja, razumevanje dragocenosti, ki jo predstavlja zemlja, spoštovanje življenja? Prihodnost bo prinesla odgovor tudi na ta vprašanja. Dovolite, da se ob tem, ko vas zadnjič nagovarjam v vlogi predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, še enkrat zahvalim za pomoč, podporo in sodelovanje. 'Naša dela gredo z nami' pravi naš zavetnik Anton Martin Slomšek. Vsem skupaj želim dobro pot v nov čas. V trdnem upanju, da bosta kmečko delo in trud tudi v prihodnje dajala sad, ki bo cenjen in spoštovan. Da bomo v zapletenem stanju, ki jo spremenjene razmere ustvarjajo, znova prepoznali sebe in svojo vlogo v slovenskem prostoru.«

Po sveti maši, ki jo je s petjem in glasbo obogatil kvartet Krt pod taktirko Dominika Krta, poseben pomen dogodku pa sta dala tudi zvok citer Tomaža Plahutnika in glas Jožice Kališnik, je sledila še akademija, ki pa je potekala kar v cerkvi. Gost je bil nadškof Cvikl, ki je zbrane, na sebi lasten način opogumil za nadaljevanje pomembnega poslanstva: obdelovanja in varovanja zemlje ter pridelovanje zdrave hrane.

Utrinke s srečanja boste lahko slišali v kmetijski oddaji čez teden dni!

---

 

Pridiga nadškofa Aljzija Cvikla

Dragi sobratje duhovniki, drage kmetice in kmetje, dragi udeleženci romanja k bl. A. M. Slomšku, zavetniku kmetov,
prisrčen pozdrav škofu evangeličanske Cerkve g. Leonu Novaku,
spoštovani predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Občine Šentjur in župnije Ponikva.

Pozdrav vsem vam, ki ste z nami povezani preko valov radia Ognjišče in televizije Exodus.

Z veseljem smo se zbrali na 17. vseslovenskem srečanju kmetov tu na Ponikvi s Slomškovo mislijo: »Naša dela gredo z nami«, da si naberemo novih moči in spodbud, najprej pri sv. maši in potem na akademiji.

Če se ozremo na vsebino prvega berila, smemo reči, da tudi zgodovini našega naroda dajejo pečat žene in možje, ki nam jih je pošiljal Bog, ti pa so se pokazali, kot vredni Božjega klica ter odgovorni in vestni v svojem poslanstvu.

Bili so pravični, spoštovali in izpolnjevali so zaupano jim poslanstvo, zato je njihovo ime zapisano v naši zgodovini in med nami živi. Za večno pa so zapisani pri Bogu.
Vsi ti so nam in bodočim rodovom svetel zgled, so spodbuda mladim in otrokom, za pravo napredovanje pri zorenju in rasti njihove osebnosti. Po njih lahko živo začutimo tudi bližino Božjega delovanja in njegovo skrb za vsakega od nas.

Eden takšnih je bil naš prvi blaženi A. M. Slomšek, ki se ga vedno znova prav hvaležno spominjamo.
Slomšek se je od svoje rane mladosti zavedal, da je poklican, da bi postal rodovitna trta.
Zavedal se je, da življenjske sadove od njega pričakuje dobri Bog in tudi naš slovenski narod. Živeti kot kristjan je zato zanj pomenilo, da se dan za dnem bolj vrašča v Kristusa in postaja eno z njim in tako raste v osebni veri in v zaupanju v Boga.

Rast v veri se začenja najprej v družini. Vzgoja, ki smo jo deležni v najnežnejših letih, je zato odločilnega pomena za vse poznejše človekovo življenje. Še posebej se v mladosti človeku vtisnejo stvari, ki so lepe, vesele in spodbudne.

Rast v veri se začenja s svetim krstom, ko smo bili vcepljeni v skupnost s Kristusom ter smo sprejeli darove Sv. Duha. Podobno, kot mladike prejemajo življenjski sok iz stebla trte, iz katere rastejo, tako tudi mi prejemamo pravo resnično življenje od Gospoda.

Pred nas danes stopa bl. Anton Martin Slomšek, kot sijajen zgled življenja po evangeliju. Slomšek je na vero gledal, kot na način življenja.
Zavedal se je, da se vere ne moremo naučiti, ampak jo lahko v naših medsebojnih odnosih izkusimo in se je tako navzamemo. Zato je tako zelo poudarjal vlogo družine, vlogo domače župnije ter krščanskih občestev. Družine in krščanska občestva je kot duhovnik in škof nenehno spodbujal, da bi bila vera v vseh teh skupnostih zares živeta. Vsak član krščanske skupnosti naj bi svojo vero živel z notranjim veseljem in z veliko hvaležnostjo za ta neprecenljivi dar, ki nam je dan od samega nebeškega Očeta.
Vrata vere lahko človek odpre le sam in samo odznotraj, iz sebe samega. To lahko stori vsakdo, če je le pripravljen odgovoriti na Božjo ljubezen in stopiti na pot ljubezni. Vsak človek je povabljen in poklican, da odpre vrata vere! V Apostolskih delih beremo, da je Bog odprl vrata vere tudi poganom (prim. Apd 14, 27). Bog spodbuja človeka, da stopi na pot vere tako, da vsakemu izmed nas daje možnost, da lahko veruje. Dejanje vere je naš logičen odgovor Bogu, potem, ko smo slišali in sprejeli Jezusovo veselo oznanilo evangelija.
Kristus prihaja k vsakemu človeku v vsakem času in na različne načine nagovarja ljudi. Tako vabi tudi nas, da ga v veri sprejmemo in nato zanj pričujemo v ljubezni. Ko človek odpre vrata svojega srca Bogu, se hkrati odpre tudi bližnjemu, saj bližnji s tem ni več tujec, ampak postane sestra ali brat.

Slomšek je izhajal iz kmečkega okolja, ki ga je zelo cenil in spoštoval ter videl v njem velik dar, ki ga je človeku zaupal Stvarnik. Vztrajno je vabil k spoštovanju in ljubezni do domače zemlje, do kmečkega stanu in v svojih pridigah vabil k pristnemu odnosu do narave in s tem prek narave tudi do pristnega odnosa s Stvarnikom.
Zato, če na današnje praznovanje gledamo v Slomškovem duhu, potem smemo reči, da nam pošilja veselo sporočilo o veliki vrednosti vsega, kar pridelamo po naših kmetijah. Zares, še posebej v času koronavirusa se je še toliko bolj pokazalo, kakšno vrednost ima doma pridelana hrana. Domača hrana ima poseben okus, saj spominja na ljubezen in predanost slovenskega kmeta kmečkemu stanu in vsem nam pričuje o vaši ljubezni do slovenske zemlje.

Z vami upam, da se bodo v naši deželi razmere za kmetovanje čim prej tako uredile, tudi s potrebnimi zakoni, da bodo mladi videli v tej dejavnosti varno prihodnost, da se bo več mladih z veseljem odločalo za življenje in delo po naših kmetijah.

V Sloveniji imamo tudi dobre pogoje za ekološko pridelavo hrane. Pridelovanje te hrane je povezano z gostinstvom, kmečkim turizmom, športom itd. Ta način pridelave, ki se zadnji čas vse bolj uveljavlja, odpira možnosti kmetovanja, ki bo naše okolje ohranjalo in ne bo nasilno in škodljivo do narave, ampak bomo po tej poti naravo ohranjali tudi prihodnim rodovom, da bo le ta ostala neokrnjena in vir preživetja nam in prihodnjim generacijam.

Drage kmetice in kmetje, vi ste na poseben način Božji sodelavci tudi po tem, ker ste vsak dan v stiku z naravo. Ta vaš odnos do narave bi lahko imenovali kar »peti evangelij«, saj pri svojem delu iz tega odnosa doživljate in spoznavate veličino in darežljivost Boga Stvarnika.

Pošteno delo, skrb za pravi in korekten odnos med nami in prav tako za pravi in konkreten odnos do okolja, vse to gradi našo osebnost in hkrati tudi naš pristen odnos z Bogom. Na ta način človek, ki dela na zemlji, v povezanosti z naravo duhovno raste in postaja vedno bolj Božji sodelavec. Nobeno dobro delo ni izgubljeno, vse se vgrajuje v Božji mozaik večnosti in vse bo obrodilo ob svojem času tudi svoj sad. Zato sem vesel, da ste za letošnje srečanje izbrali geslo: »Dobra dela gredo z nami«.

Še posebej namreč ni zaman noben trud in prizadevanje ki ga vložimo v medsebojne odnose, četudi se včasih na prvi pogled zdi, kot da je marsikaj zaman, morda še prav posebej, ko nas zadene ta ali ona nesreča, ki lahko v trenutku uniči vse naše delo in prizadevanja. Kmetje najbolje veste, kako je tudi v takšnih težkih trenutkih potrebno zaupanje, medsebojna pomoč in upanje!
Jezus nam želi priti naproti tako v radostnih dogodkih, kot tudi v stiskah, ki jih doživljamo. Pride pa lahko, če so naša srca goreča in polna ljubezni. Jezus se pridruži našemu človeškemu prizadevanju za ljubezen in želi z nami na vsakem koraku deliti pot življenja.

Slomšek pravi: »Kdor premoženje izgubi, veliko izgubi. Kdor poštenje izgubi, še več izgubi. Kdor pa vero izgubi, ta vse izgubi, ker njemu ugasne luč sredi temne noči.« Tudi nam vsem danes na srce polaga, da je »vera učiteljica v mladosti, moč in pomoč v odrasli dobi in tolažnica v starosti!«

Naj nam današnje srečanje kmetov pri bl. A.M. Slomšku pomaga, da bomo vedno bolj odkrivali vero, kot vrednoto, kot dar in kot vedno novo priložnost za naše lepše in kvalitetnejše življenje.
Sprejeti Boga, iti po poti vere, ne pomeni, da se moram odpovedati svoji svobodi, ali da s tem nekaj izgubim. Obratno! Z vero vse postane osvetljeno z novo lučjo z novim smislom. Tako lahko začutimo, kako je Slomšek vedno sodoben s svojim znanim vabilom in naročilom: »Sveta vera bodo vam luč.« Amen.