Poglejmo na svoj problem s perspektive postelje umirajočega...

| 10.10.2020, 08:17 Marjana Debevec

Svetovni dan hospica in paliativne oskrbe nas opozarja na to, kar je bistveno v življenju in sicer naši odnosi, poudarjajo v Slovenskem društvu Hospic.

V Društvu Hospic nudijo celostno oskrbo hudo bolnih v zaključni fazi bolezni in njihovih svojcev tam, kjer so nastanjeni, predvsem na domovih, v bolnišnicah in domovih za ostarele. »Slovensko društvo Hospic že 25 let opravlja izjemno pomembno poslanstvo: biti s človekom takrat, ko je najtežje. Ljudje bi takrat najraje ušli. In zato tisti, ki so najbolj prizadeti, ravno v teh najtežjih trenutkih svojega življenja ostajajo sami«, je povedala predsednica društva Renata Jakob Roban.

Člani društva in prostovoljci, ki so po njenih besedah srce celotnega dogajanja, stojijo ob strani umirajočim, podajajo pa tudi roko žalujočim odraslim in otrokom. »V zadnjem času doživljamo veliko stisk svojcev zaradi tega, ker jim je odvzeta pravica do poslovitve. In z različnimi programi želimo čim bolj podpreti te njihove potrebe. Tako da imamo od individualnih razgovorov, do zaprtih skupin, odprtih skupin, klubov, vikend delavnic, taborov za žalujoče starše, taborov za žalujoče otroke vedno več vsako leto«.

V slovenski družbi si prizadevajo tudi za detabuizacijo smrti, saj, kot pravijo, je zadnje obdobje življenja tudi priložnost za utrditev odnosov. Strah pred smrtjo in neznanim pa je še povečala pandemija novega koronavirusa. »Nam v Slovenskem društvu Hospic to ni bilo tako težko, ker se ves čas zavedamo prisotnosti minljivosti in zato toliko bolj cenimo življenje. Velikokrat rečemo ljudem, ki so v stiski, tudi našim prijateljem v vsakdanjem življenju, naj pogledajo svoj problem s perspektive postelje umirajočega. Takoj vemo, kaj je pomembno in kaj naenkrat ostane popolnoma brezpredmetno,« je za naš radio še povedala Robanova.