Janša: Mogoče še bolj kot spomladi je sedaj beseda odgovornost ključna beseda

Slovenija 14. 10. 2020, 18:16 Alen Salihović Slovenska tiskovna agencija

Z odgovornim vedenjem se lahko izognemo spomladanskemu scenariju popolnega zapiranja države. V to sta prepričana predsednik vlade Janez Janša in infektologinja dr. Mateja Logar, ki jima je bilo mogoče prisluhniti v tokratni oddaji "Pogovor o" na Radiu Ognjišče. Janša in dr. Logarjeva sta skupaj s psihologom dr. Andrejem Perkom in članom upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov Martinom Jezerškom v soboto, 3. oktobra sodelovala na okrogli mizi. V Zavodu sv. Stanislava so na vabilo civilne iniciative Prebudimo Slovenijo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša čas covida-19.

Odgovoren državljan - uspešen narod, je bil naslov okrogle mize, ki je potekala tudi v sklopu Socialnega tedna. Od spoštovanja zaščitnih ukrepov pred širjenjem novega koronavirusa je odvisno, kako normalno bomo lahko živeli v prihodnjih mesecih, je uvodoma dejal premier Janša. Strogim ukrepom se lahko izognemo z odgovornim vedenjem. Opozoril je tudi, da je šel prvi val koronavirusa prehitro v pozabo: »Sedaj, ko smo sredi drugega vala, tisti, ki ni imel neposredne izkušnje, misli, da je virus nekaj, kar bo šlo mimo njih, in da če bo šlo na drugega, bo to problem drugega, in tu ponovno trčimo na vprašanje odgovornosti ne samo do sebe, temveč tudi do drugih.«

Na vprašanje, kaj smo se naučili iz spomladanske krize tudi v smislu delovanja gospodarstva, je premier dejal, da je bilo že na začetku epidemije jasno, da tudi po tem, ko bo virus obvladan, nekatere stvari ne bodo več takšne kot so bile prej. V nadaljevanju je opozoril, da so povsod v svetu v stroki mnenja glede koronavirusa razdeljena, kar ni nič posebnega, vendar pa je po Janševih besedah Slovenija posebna v tem, da del tistih, ki ustvarja javno mnenje pri nas te razlike prikazuje izkrivljeno in drugače kot povsod drugod po svetu. »Mogoče še bolj kot spomladi je sedaj beseda odgovornost ključna beseda. Menim, da so tukaj tudi tisti, ki vplivajo na javno mnenje, predvsem osrednji mediji, pred nalogo, ki je težja kot spomladi. Takrat je bilo mogoče še nekaj manevrskega prostora za zafrkavanje, sedaj ga enostavno ni, ker je razpoloženje med ljudi manj resno zato, ker smo šli poceni čez pomladni val.«

Bolniške postelje z bolniki s covidom-19 se v drugem valu polnijo, razmerje med okuženimi in obolelimi pa se zaradi vse več obolelih slabša. Že nekaj časa je dnevno potrjenih med 150 in 200 okužb in število se ne manjša. »Torej blagi ukrepi, sprejeti proti koncu septembra, niso prijeli, ker se ne jemljejo resno v zadostni meri,« je poudaril Janša. Med tremi stopnjami ukrepov, ki veljajo za države v oranžni barvi, smo zdaj izčrpali ukrepe iz drugega paketa. Ostane samo še eden, potem pa je tu že rdeča barva, ko nastopi razglasitev epidemije, je posvaril premier.

Po oceni podjetnika Jezerška se je vlada v času razglašene epidemije odzvala odlično in dala gospodarstvu jasen signal, naj ne začne prehitro odpuščati zaposlenih. V času med prvim in drugim valom, ko se je pomoč nadaljevala, pa je del gospodarstva ostal tudi spregledan. V mislih je imel industrijo srečanj, ki naj bi ji pomoč po besedah Janše namenili v petem protikoronskem paketu. Glede odgovornosti in zaupanja v času krize pa je Jezeršek dejal: »Vsi deležniki, če hočemo, da ta dvosmerni tok deluje moramo začeti pri sebi zato, da lahko potem pričakujemo, da se bo nekdo na drugi strani obnašal bolj odgovorno. Gospodarstveniki moramo razmisliti o tem, kako smo lahko še bolj odgovorni v času epidemije, prav tako politika, zdravstvo, preprosto vsi.«

Infektologinja Logarjeva je pohvalila vladne ukrepe v prvem valu. Delež sprejetih na intenzivne enote je bil po njenih besedah dovolj nizek, da so lahko poskrbeli za vse. Nihče od obolelih, ki je potreboval zdravljenje, ni bil prikrajšan. Če bo bolnikov s covidom v drugem valu veliko, pa se boji, da ne bodo mogli poskrbeti za bolnike z drugimi boleznimi. Je pa izrazila skrb zardi ponovnega naraščanja okužb: »Mene skrbi že od takrat, ko so se številke začele tam pri 70, 80 okužb na dan. Ne bom rekla, da me te številke presenečajo, so pa seveda trendi zaskrbljujoči, ker so omejitve tako pri številu postelj, kot pri kadru, če želimo, da slovensko zdravstvo deluje še naprej.«

Psiholog Perko se je osredotočil na analizo odziva na epidemijo. Pri ljudeh, ki jih je strah in se odzovejo panično, gre za primaren strah pred smrtjo, ki smo jo izrinili iz zavedanja. V kriznih situacijah se po njegovih besedah ne znajdemo več, ker smo iz našega življenja izrinili tradicijo, ki nam pove, kako ravnati v kriznih razmerah. »Vse te vrednote so potisnjene v ozadje. Samo neke nove teorije so tiste, ki so pomembne in kar je tudi »in«, vse, kar je edino še sprejemljivo. In če se človek nima na kaj nasloniti, je izgubljen.«