Bog kliče vse in kliče vedno!

| 20.09.2020, 15:15 s. Brigita Zelič

Na Trgu sv. Petra v Vatikanu se je opoldne zbralo veliko ljudi. Papež Frančišek jim je spregovoril o današnjem evangeljskem odlomku in ravnanju gospodarja, ki je vse najete delavce enako nagradil, čeprav so delali različno dolgo. Kot je dejal papež, gre namreč za dostopnost Božjega kraljestva, ki je odprto za vse. Prvi svetnik, razglašen v Cerkvi, je bil desni razbojnik. »Nebesa je »ukradel« v zadnjem trenutku svojega življenja. To je milost, takšen je Bog. Tudi z nami je takšen,« je dejal sveti oče.

Papeževa razlaga evangeljske prilike o delavcih v vinogradu in gospodarju, ki je najemal skozi ves dan vedno nove, lahko v vsakomur prebudi upanje in zaupanje v Božjo usmiljeno ljubezen. Tudi to, da je vse delavce za njihovo ne enako dolgo delo, vendarle enako nagradil, hoče približati Božje nenehno klicanje in nato enako plačilo.

Bog kliče vse in kliče vedno, ob katerikoli uri, zatrjuje sveti oče. Tako dela tudi danes in želi, da ga posnemamo. Ni statičen, temveč vedno znova gre v iskanje ljudi, ker hoče, da bi nihče ne bil izključen iz njegovega načrta ljubezni. Nadaljeval je: »Tudi naše skupnosti so poklicani izstopiti iz različnih vrst »okvirov«, da bi vsem ponudile besedo odrešenja, ki jo je prinesel Jezus. Gre za to, da se odpremo obzorjem življenja, ki prinašajo upanje tistim, ki se zadržujejo na obrobjih življenja in srečanja s Kristusom še niso okusili ali pa so izgubili njegovo moč in luč.« Izrazil je prepričanje, da mora živeti Cerkev, kot Bog, vedno v odprtosti. Če ne ravna tako, zboli. Res je tudi, da ko se odpreš in napotiš ven, lahko doživiš nesrečo. Vendar pa je

bolje v oznanjevanju evangelija doživeti nesrečo, kot pa ostati bolan zaradi zaprtosti, je dejal in dodal, da se namreč Bog vedno odpira, ker je Oče in ker ljubi. V nadaljevanju je v povezanosti s plačilom delavcem spomnil, da Bog vedno maksimalno nagrajuje. On namreč ne gleda na trajanje dela, temveč na našo pripravljenost in velikodušnost. Njegova nagrada je milost, je dar odrešenja. V tej logiki pa lahko zadnji postane nenadoma prvi, kot se je to zgodilo z desnim razbojnikom.