Radio Ognjišče
Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Helena KrižnikHelena Križnik
Ksenija Dobrila in Walter Bandelj (foto: ssorg.eu)
Ksenija Dobrila in Walter Bandelj | (foto: ssorg.eu)

Brez slovenskega predstavništva je znižanje števila parlamentarcev nesprejemljivo

Slovenci po svetu Matjaž Merljak

Objavljamo skupno tiskovno sporočilo dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji v zvezi s potrditvenim ustavnim referendumom o znižanju števila parlamentarcev, ki se bo odvijal 20. in 21. septembra.

Krovni organizaciji SKGZ in SSO z veliko zaskrbljenostjo gledata na ustavno spremembo o znižanju števila parlamentarcev, o kateri je sklican referendum 20. in 21. septembra. Znižanje števila parlamentarcev, ki ga reforma predlaga s spremembo čl. 56, 57 in 59 italijanske ustave, naj bi sicer imelo namen krčenja stroškov politike, kar pa ni sprejemljivo v trenutku ko tovrstna sprememba prizadene predstavništvo v parlamentu, ki predstavlja zelo občutljivo vprašanje.

Krovni organizaciji SKGZ in SSO stojita na načelu, da mora biti parlamentarno predstavništvo v demokratično urejenih državah urejeno na način, da omogoča čim večjo družbeno in teritorialno zastopanost. V tem smislu bi morala biti urejena tudi zastopanost slovenske narodne skupnosti, o kateri že obstaja določilo v zaščitnem zakonu 38/2001, ki še čaka na konkretno uresničitev.

Slovenci v Italiji smo v povojnem času in tudi prej vedno imeli svojega zastopnika v italijanskem parlamentu. V letih po prvi svetovni vojni je slovensko predstavništvo zagotavljala skupna manjšinska lista Slovencev in Nemcev, po drugi svetovni vojni pa je bil slovenski parlamentarec vedno izvoljen na listi levih oziroma levo-sredinskih strank.

Z znižanjem števila parlamentarcev bo razpolovljeno število poslancev in senatorjev, ki so bili običajno izvoljeni v Furlaniji Julijski krajini. To bo prizadelo deželni teritorij in tudi Slovence, saj bodo pogoji za izvolitev veliko težji, kot so bili do sedaj. V tem smislu predstavljajo alarmni zvonec že rezultati zadnjih dveh volitev v letih 2018 in 2013.

Krovni organizaciji SKGZ in SSO sta tudi razočarani nad dejstvom, da je v osnutku novega volilnega zakona popolnoma spregledano vprašanje slovenskega predstavnika, ki ga predvideva 26. člen zaščitnega zakona. Zaradi dolgoletne prisotnosti v parlamentu in zaradi dobrih odnosov z Republiko Slovenjo, kjer italijanska manjšina ima zagotovljeno mesto v Državnem zboru, je za slovensko narodno skupnost tak način nižanja števila parlamentarcev krivičen in nesprejemljiv. Zato krovni organizaciji SKGZ in SSO pozivata pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji, da resno razmislijo nad posledicami takega nižanja predstavništva in da na referendumu volijo za NE.

Ksenija Dobrila, predsednica SKGZ

Walter Bandelj,  predsednik SSO

Slovenci po svetu

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    O avtorju

    Avdio player - naslovnica