Ustavni sodnik Jaklič: Na dolgi rok resnica vselej zmaga!

Slovenija 18. 08. 2020, 12:55 Alen Salihović

»Velik škandal. Posmeh vladavini prava, posmeh pravici. Velika krivica povzročena tudi vsem, ki bodo morali ponavljati že opravljene obravnave. Naredili bomo vse, da samozvana klika v sodstvu s svojimi totalitarnimi prijemi ne bo pokopala Slovenije.« S temi besedami je premier Janez Janša pospremil odločitev vrhovnega sodišča, ki je zaradi suspenza sodnika Zvjezdana Radonjića 60 zadev predodelilo drugim sodnikom, sojenja pa se bodo začela znova. Na vrhovnem sodišču jih je po pričakovanjih kritika predsednika vlade zmotila.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki podrobno o primeru omenjenega sodnika ni želel govoriti, je na vprašanje poslušalke v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« vseeno opozoril: »Vseh podrobnosti ne poznam, ta primer poznam iz medijev, toliko kot ostali državljani, ki z njim niso seznanjeni po kakšni službeni dolžnosti. Zdi pa se mi nenavaden in imam vero v to, da bo resnica, kakršnakoli že je, na koncu zmagala. Če neodvisni sodnik pri sebi začuti, da je bilo nekaj resnično v temelju narobe in začuti, da mora to sporočiti javnosti, gre za nekaj resnega. To je tudi moja izkušnja. Tudi sam sem moral javnosti kdaj kaj sporočiti, enostavno mi vest ni pustila drugače. Na dolgi rok resnica vselej zmaga in če se je zaradi takih vzgibov sodnik odločil za svojo držo, mislim, da je to edino pravilno, pošteno in načelno. To kaže na osebo s hrbtenico, ki se ne ozira celo na najhujše sankcije in grožnje s strani sistema.« Jaklič je dodal še, da je kdaj nekorektnost sistema zaznal tudi sam.

»Tako, da če se je to že meni dogajalo, si mislim, da se lahko še bolj drugim, ki odločajo v še toliko bolj razvpitih primerih. Ustavni sodniki smo o zadevi Novič namreč odločali le o ustavnopravnih vprašanjih, nismo imeli takšne pristojnosti, kot jo ima recimo sodnik Radonjić, ki je odločal o krivdi in nekrivdi. Kljub temu sem tudi sam takrat podal kratko a zelo kritično odklonilno ločeno mnenje, v katerem sem opozoril na nujnost, da se povsem razišče, kakšna je pri tem povezava med dvema primeroma, ki sta neverjetno podobna, kričeče podobna. Kaj je hujšega kot to, da v neki državi, celo v primerih ko gre za umore, stvari niso dovolj razčiščene in ostanejo celo nerazrešene? Pomembno je, da pride do popolne razrešitve zadeve oziroma takih zadev nasplošno, ker če ne bomo uspešno razreševali takšnih umorov in kaznovali krivcev, kakšna država pa smo? Ko smo zadevo imeli na Ustavnem sodišču, sem v tistem ločenem mnenju opozoril na nekatera očitna nasprotja in po drugi strani neverjetne podobnosti z drugo zadevo. V spisih so obstajale zelo konkretne obremenilne navedbe, ki bi jih bilo treba aktivno in podrobno preveriti, pa takrat, v času mojega odločanja, v spisnih gradivih takšnih preverb nisem našel. To je bilo zame šokantno, spraševal sem se, kako je to mogoče,« je bil jasen Jaklič.

Jaklič je sicer v oddaji podrobno spregovoril o pomenu izobraževanja, ki je eden od predpogojev demokracije.