Bo Hagia Sofija zaradi Erdogana izgubila simbol sožitja in dialoga?

Svet | 10.07.2020, 17:57 Tone Gorjup

Vrhovno upravno sodišče v Turčiji je odločilo, da sme sme slovita Hagija Sofija – svetišče Svete modrosti v Carigradu znova postati mošeja. Za to se zavzema turški predsednik Erdogan; gre za njegovo predvolilno obljubo. Krščanski svet, zlati pravoslavne cerkve, temu nasprotujejo, saj gre za simbol sožitja med narodi, kulturami in verstvi.

Vzhodnokrščanska bazilika, kar je bila skoraj tisoč let, je postala vzor bizantinske cerkvene umetnosti. Leta 1453 so jo osvajalci spremenili v džamijo. Pod očetom moderne Turčije Atatürkom so jo restavrirali in 1934 razglasili za muzej. Predsednik Erdogan želi zdaj s svojo namero na eni strani ustreči skrajnim islamistom, po drugi pa s tem dobiva sredstvo političnega pritiska na Zahod. Filozof p. Edvard Kovač je poudaril, da je v Hagiji Sofiji od njenega nastanka pod cesarjem Justinijanom I. navzoča zelo globoka vzhodna teologija, vzhodna modrost, vzhodna kultura. Ta bazilika, spremenjena v džamijo, je »ne samo simbol izjemno cvetočega krščanstva, ne samo simbol turške nadoblasti ali vladavine. Preko predsednika sodobne Turčije Atatürka je tudi simbol tega, da je neka laičnost znotraj islamskega sveta vendarle mogoča.« Po besedah p. Edvarda Kovača je Atatürk verjel, da »ima turški islam tudi kulturno moč in da je lahko preko svoje kulture, spoštovanja kulture, negovanja kulture, navzoč tudi na pragu Evrope. In ravno ta dialog s kulturo, pomembnost kulture, bi bila odstranjena in zopet bi se islam predstavil kot strašno radikalna veroizpoved, ki ne daje možnosti dialoga z evropsko kulturo.«

Hagia Sofia po besedah Kovača na eni strani ohranja sledove krščanskih fresk, ki jih na drugi strani bogati arabska kaligrafija z umetniško dovršenimi zapisi iz Korana. Kot taka je prostor dialoga, o katerem govori ekumenski patriarh Bartolomej I. Čeprav ima trenutno status muzeja, je kraj in simbol srečanja, dialoga, mirnega sožitja narodov in kultur, medsebojnega razumevanja ter solidarnosti med krščanstvom in islamom. Vnovična preobrazba v mošejo bi prizadela na milijone kristjanov po vsem svetu in povzročila nove rane, je opozoril ekumenski patriarh.

P. Edvard Kovač pa je dodal: »Srčno upam, da bo zahodna diplomacija, zahodni svet streznil to turško politiko in ji povedal, da gre tukaj za izjemne simbole, iz katerih vsi živimo, in da se s tem ne gre igrati.« Usoda Hagije Sofije morda še ni zapečatena, zato je toliko bolj pomembno, da o tem govorimo.