Nataša LičenNataša Ličen
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Levo in desno (foto: Pixabay)
Levo in desno | (foto: Pixabay)

Podivjani liberalizem!

Naš pogled Tadej Sadar

Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Naj poanto začnem z vprašanjem: »Ste srečni?« Naj vprašanje začinim s trenutno situacijo. Gotovo je marsikaj v zvezi z novim virusom omejevanje svobode. Toda svobodno lahko izberete tako jezo zaradi omejevanja svobode ali pa veselje nad varovanjem našega zdravja.

Imate tudi pravico. Kljub drugačnemu mnenju petkovih protestnikov, imate pravico pridružiti se jim, pa tudi pravico do poštenih in svobodnih volitev na katerih bo vaše mnenje imelo demokratično težo enega glasu, ki se bo pridružil mnogim drugim in tako bomo dobili poslance in parlament, kjer bodo zastopali naše mnenje. Mimogrede... se še spomnite kakšni so bili rezultati zadnjih volitev? SDS, to je tista stranka, ki izvaja tako imenovani janšizem, je dobila skoraj 25% glasov, medtem ko je dobila drugouvrščena praktično pol manj, 12,6%. Zgolj v premislek, ne, ker bi želel kričati proti drugačemislečim. Ko vzklikajo smrt janšizmu, s tem posledično to najbolj skrajno dejanje proti sočloveku, vzklikajo proti kar velikemu številu svojih sodržavljanov. Mimogrede, zanimivo bi bilo slišati pojasnilo, zakaj se je beseda janšizem znašla celo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, pod katero je zapisano:
»politična usmeritev, kot jo razvija in zastopa slovenski politik Janez Janša«. Vprašanje, ki bi ga nadvse rad zastavil skrbnikom tega slovarja je tudi: Zakaj v njem potemtakem ne najdem izraza Cerarizem, Šarcizem ali Bratuškizem, na primer, saj so to imena po katerih se ali pa so se nekatere stranke imenovale, torej po njih imenih, medtem, ko se stranka Janeza Janše imenuje Slovenska demokratska stranka. Tako, zgolj v premislek.

Kako je torej z vašo srečo? Nedavno sem v intervijuju gostil danskega avtorja, strokovnjaka za srečo, Mikea Wikinga, ki je v svoji knjigi zapisal nekaj stavkov ob katerih marsikdo osupne. Njegova dežela, Danska, velja za najsrečnejšo, ker imajo brezplačno šolstvo in vsem dostopno zdravstvo, ter najvišje davke. Priznajte da je, še posebej za nas Slovence, tole slišati domače, tudi pri nas je šola brezplačna, pa osnovno zdravstvo tudi. Zelo pomenljivo pa postane, ko pisatelj, ki sicer dela na inštitutu za ugotavljanje sreče zapiše, da devet od desetih Dancev rado plačuje davke. Za nameček pri njih velja, da s hvalisanjem drugega ponižuješ, sebe pa sramotiš.

Torej, kdor misli, da je nesrečen zgolj zato, ker peščica njihovih sodržavljanov pljuva na častno četo slovenske vojske in zmerja policiste zgolj zato, da jih provocira in pred nacionalno RTV hišo vzklika, da je njihova, se zelo moti. Pot do naše sreče bo še dolga. Upam, da se konča pravočasno, da bosta leva in desna roka imeli sploh še kaj vzeti v roke in skupaj narediti kaj lepega za vse nas. Vse razumne rotim, naredite vse kar je v vaši moči. Sledimo resnici in ne trenutnemu modernizmu, trudimo se za dostojanstvo vsakega človeka, tudi če drugače misli in, ne, pri tem nimam v mislih revidiranja NOB, ki se trese pred vsakim razkritjem grozodejstev povojne morije. Kar je bilo iskrenega boja proti okupatorju, ne potrebuje nobene revizije. Če smo natančni, tudi povojni poboji niso revizija zgodovine, ampak le vmestitev v zgodovino. Priznanje dejstev, priznanje dostojanstva našim rojakom in spoštljivo slovo. In, prosim, ne uporabljejte več žaljivk kot je kolaboracija. Če bi bili poboji upravičeni, zakaj ni nihče smel nič vedeti o tem, zakaj ste jame zazidali z enajstimi zidovi, predvsem pa, če ste res iskreni v svoji borbi za pravico, enakopravnost in evropska načela, zakaj toliko podpore za pravice temnopoltih v Ameriki, medtem, ko ga ni junaka z levice, ki bi si upal zastaviti svoj glas, ko nekateri še danes upajo izreči grozljiv stavek: »še je prostor v rovih.« Tam je zgolj veliko teme, ki čaka oba sodeležnika, rablja in žrtev, medtem ko je sonca, tudi za oba, neskončno več. Ko podivja desni ekstremizem, ga lahko strezni in umiri le luč z leve in ko podivja levi, je čas, da prisluhne desnici!

Naš pogled
Mateja Sečnik je Slovenska kmetica leta 2025 (photo: Vir: FB Mateje Sečnik) Mateja Sečnik je Slovenska kmetica leta 2025 (photo: Vir: FB Mateje Sečnik)

Mateja Sečnik je slovenska kmetica leta 2025

V Zagorju ob Savi je v tem tednu potekala slovesnost Zveze kmetic Slovenije, na kateri so razglasili Slovensko kmetico leta 2025. To je postala Mateja Sečnik z Butajnove nad Horjulom, članica ...

Duhovnik Štefan Pavli (photo: Maja Morela ) Duhovnik Štefan Pavli (photo: Maja Morela )

Od tovarne do oltarja

Ob 70. osebnem jubileju duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija, smo ga povabili k pogovoru v oddaji Naš gost. Ob tej življenjski obletnici smo se ozrli na prehojeno pod od ...

p. Branko Cestnik (photo: Tanja Dominko) p. Branko Cestnik (photo: Tanja Dominko)

Ideologija politične korektnosti je terjala žrtev

Tragedija v Novem mestu, v kateri je ugasnilo življenje priljubljenega občana, je med drugim odmevala v oddaji Spoznanje več, predsodek manj na našem radiu. Moški, ki je umrl, potem ko ga je ...

Nika in Matic Dolenc (photo: Maja Morela) Nika in Matic Dolenc (photo: Maja Morela)

Poročni dan mine, zakon pa ostane za vse življenje

Zazrti v podatke Statističnega urada Republike Slovenije o sklenjenih poročnih zvezah in razvezah, vidimo zanimive številke (Sklenitve in razveze zakonskih zvez, 2022). V letu 2022 je bilo 6.768 ...

Avdio player - naslovnica