»Če bomo lepo ravnali z ostarelimi, bodo tako ravnali tudi z nami«

| 15.06.2020, 11:14 Marjana Debevec

Predstavniki starejših ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi izpostavljajo pomen kakovostnega življenja starejših, v katerem ni prostora za nasilje. Kakršna koli oblika nasilja nad starejšimi ni sprejemljiva in se ji je treba upreti, so pozvali.

Družba storilnosti in učinkovitosti je starega človeka potisnila na obrobje. Mnogi zato postanejo odveč, saj ne ustrezajo merilom kapitala, ki narekuje, da je vredno le tisto, kar je lepo, mlado in zdravo. Varuh človekovih pravic Peter Svetina je poudaril ničelno toleranco do napadov na človekovo telesno celovitost, svobodo gibanja, odločanje in dostojanstvo. Za spodbujanje pozitivnega odnosa do staranja po njegovi oceni potrebujemo široko medresorsko sodelovanje ter povezovanje s strokovno javnostjo in nevladniki.

Papež Frančišek večkrat opozarja, da smo družba, ki ne zna ceniti ostarelih. »Ostareli so možje in žene, očetje in matere, ki so bili pred nami na isti poti, kot smo mi danes, v vsakodnevnem boju za človeka vredno življenje. To so ljudje, od katerih smo mnogo prejeli. Ostareli niso bitja iz drugega planeta. Tudi mi bomo kmalu, ali pa čez dolgo časa postali ostareli, tudi če zdaj še ne mislimo na to. In če se mi naučimo dobro ravnati z ostarelimi, bodo tako ravnali tudi z nami.«

Ker pa žal ostareli pogosto niso več spoštovani in cenjeni zaradi svojih življenjskih izkušenj in vsega, kar so že dali temu svetu, se nanje večkrat gleda kot na breme. To hitro lahko vodi tudi v zapostavljanje in celo nasilje.

Ena od oblik hudega pritiska na starejše bi bila uzakonitev evtanazije, poudarja moralni teolog dr. Roman Globokar. »Že sama možnost je prevelik pritisk na posameznika. Lahko gre za subtilne pritiske – gre samo za ta občutek: imam to možnost, da se poslovim, zakaj se ne bi; zakaj ne bi olajšal breme moji družini, mojim domačim. Saj vem, da radi pridejo, ampak vseeno je pa mogoče to preveč – že ker vem, da imam izhod. Že sama zavest, ker vem, toliko in toliko bom denarja porabil, ki bi šel lahko za otroke recimo, zakaj pa bi se ta denar porabljal zame. Spet en pritisk. V družbi se začne spreminjati pogled na vrednost življenja,« je razmišljal dr. Globokar in poudaril, da ima vsako življenje neprecenljivo vrednost.

Če se tega zavedamo, potem ni več prostora za pritisk, zapostavljanje in končno nasilje.