Telovo: Skrivnost Boga, ki je želel ostati med nami

Slovenija | 11.06.2020, 11:48 Marta Jerebič

Obhajamo Telovo, zapovedani praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi. V nekaterih državah, kot recimo v Avstriji in na Hrvaškem, je današnji praznik dela prost dan. V Italiji pa ga obhajajo na nedeljo. Tudi papež bo praznično sveto mašo daroval v nedeljo v vatikanski baziliki, ob prisotnosti manjšega števila vernikov. Slovesnost se bo končala z izpostavitvijo Najsvetejšega in evharističnim blagoslovom. Zaradi pandemije koronavirusa bodo marsikje po svetu zunanje slovesnosti, npr. telovske procesije, odpovedane.

V središču praznika Sv. Rešnjega telesa in krvi je Jezusova navzočnost v zakramentu svete evharistije. »Skrivnost današnjega praznika je skrivnost Boga, ki je želel ostati med nami. Če bi kristjana ob polnoči zbudili in ga vprašali, kaj je evharistija, kaj je sveta maša – bi moral ogovoriti, da je to skrivnost tega, da je Bog želel ostati fizično, telesno med nami,« je v jutranji Svetovalnici povedal moralni teolog Gabriel Kavčič in pojasnil, da se je zavedanje te skrivnosti v zgodovini razvijalo počasi. Cerkev jo je prvič potrdila leta 1215. Vera v evharistijo je sistematično teološko obliko dobila na tridentinskem koncilu v  16. stoletju. »Cerkveni očetje so takrat rekli, da Jezus je ta hostija. Ne govorimo več o hostiji – ko vidiš hostijo pri maši, je to Jezus. To ni več hostija, to ni več moka, kruh, voda z moko itd. – to je pravi Jezus. To je bil tridentinski koncil in pri tem smo ostali do danes.«Kot je še pojasnil Gabriel Kavčič, je za to skrivnost potrebna vera. »V trenutku, ko bi mi z razumom razložili Boga, bi prenehal biti Bog. O Bogu imamo določene osnovne stvari razodete, medtem ko korak v vero – in to velja tudi za sveto evharistijo, je prav korak vere in ne razuma.«

Marsikje so telovske procesije letos odpovedane. Kaj pa je sploh njihov namen, smo vprašali profesorja liturgike na Teološki fakulteti Slavka Krajnca. »Prvi in poglavitni namen procesije je, da javno izpovemo vero v najsvetejši zakrament.« Enak pomen je imel po njegovih besedah tudi evharistični kongres pred desetimi leti v Celju, na katerem je bil za blaženega razglašen Alojzij Grozde.