Robert Božič
Boštjan Smole
Rok Mihevc
Mediji, novinarji (foto: Pixabay)
Mediji, novinarji | (foto: Pixabay)

Dr. Turk: Slovenija je še zelo daleč od uravnoteženega medijskega prostora

25.05.2020, 17:29 Helena Križnik

Kakšen je bil prispevek medijev v zdravstveni krizi? Profesor dr. Žiga Turk ugotavlja, da pozitiven. Ob tem poudarja pomen pestrosti različnih virov. Kot dodaja, je izpostavljenost široki paleti mnenj pomagala k bolj racionalnemu obnašanju v epidemiji novega koronavirusa. Še bolj je postalo jasno, kako se klasični mediji in spletne platforme lahko lepo dopolnjujejo. Dr. Turk je prepričan, da smo ljudje načeloma sposobni uporabniki vsebin, ki jih vsi skupaj ponujajo. Ob svetovnem dnevu sredstev družbenega obveščanja smo se z dr. Turkom pogovarjali tudi o moči različnih medijev in o medijski krajini pri nas.

V zdravstveni krizi smo si lahko ustvarili vtis zaradi različnih virov informacij

Ljudje smo si v zdravstveni krizi zaradi različnih virov informacij lahko ustvarili vtis, poudarja dr. Turk. »Pravzaprav se je v marsikateri državi civilna javnost oziroma javnost na internetu zbudila prej kot odločevalci. Ti so se odzvali pozneje oziroma so se odzvali na pritisk javnosti, ki je bila bolje obveščena.«

Dr. Turk v epidemiji novega koronavirusa v Sloveniji zaznava nekaj spodrsljajev v množičnih medijih. »Ti mediji so zagovarjali neke uradne linije, ki so se izkazale za napačne, preblage, da je to samo gripa... Ampak zraven se je to dopolnjevalo z vsem, kar se je širilo po družbenih omrežjih.«

Ljudje znamo preceniti, kaj je kakovostno in vredno našega časa

Klasični mediji so tudi drugače precej pod udarom interneta. Odkar se je pojavil, dobivajo pomembno konkurenco. »Na internetu pride do medijskega prostora pravzaprav vsak. To je slabo v smislu neke povprečne ravni tega, kar lahko tam preberemo, a dobro, saj se tako sestavlja nek bistveno večji mozaik različnih mnenj, različnih pogledov. Vsak konzument teh vsebin, si lahko ureja, izbira, išče stvari, ki so kakovostne ali ne... Imamo torej manj pomoči urednikov, bolj odgovorno, bolj pametno moramo stvari konzumirati sami.« Po besedah dr. Turka znamo ljudje razmeroma hitro preceniti, kaj je vredno našega časa, še posebej, kadar gre za vsebine, od katerih je odvisno, kako dobro bomo živeli ter kako dobro se bomo znašli v okolju in družbi. »Za idejo, da ljudje niso sami sposobni preceniti, kaj brati in kaj ne, se skriva nekaj ideološkega oziroma intelektualnega napuha, ki pravzaprav podcenjuje ljudi.«

Množični mediji v Sloveniji varujejo en del političnega prostora pred drugim

Pri nas je velik del množičnih medijev ubral poseben poslovni model. »Namesto da bi širili resnicoljubne novice, ki bi povezovale vso državo, ljudi in družbo skupaj, skušajo nagovarjati politično ozek segment in mu servirati novice in zgodbe, ki si jih ta segment želi slišati.« Množični mediji v Sloveniji so, tako dr. Turk, psi čuvaji določene politike. »Varujejo eno politiko, en del političnega prostora pred drugim. Sodelujejo kot opredeljena stran v političnem spopadu, skratka niso nevtralni opazovalec, niso nevtralni agent.«

Kot opozarja dr. Turk, lahko velikokrat slišimo, kako moramo ohraniti njihovo neodvisnost. »Sam nimam popolnoma nič proti neodvisnosti medijev. Ampak ko rečejo, da so neodvisni, želijo, da bi ljudje razumeli, da so nepristranski, kar absolutno ne drži. Seveda so pristranski. Pomagajo levemu delu političnega prostora, kar ne bi bilo narobe, če bi šlo za polovico ali dve tretjini vseh medijev, ostali glavni mediji pa bi bili pristranski v drugo smer.« Od uravnoteženega medijskega prostora smo še zelo daleč, pravi dr. Turk. »Skoraj nikjer na svetu ne bi našli tako velikanske razlike v korist levega pola kot pri nas. Mogoče le v Venezueli in Severni Koreji ter na Kubi,« še dodaja dr. Turk.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija, Novice

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Benedikt XVI. (photo: Angelo Senchuke/Cathopic) Benedikt XVI. (photo: Angelo Senchuke/Cathopic)

Benedikt XVI. trpi za hudo okužbo na obrazu

Upokojeni papež Benedikt XVI. trpi zaradi virusne okužbe na obrazu, kar mu povzroča hude bolečine, stanje pa se je poslabšalo po smrti brata Georga. O tem danes poroča nemški časnik Passauer Neue ...

Vernica v cerkvi (photo: Unsplash) Vernica v cerkvi (photo: Unsplash)

Kako smo spustili standarde "zakmašne" obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja.

O avtorju