Papež Frančišek | (foto: Siciliani-Gennari/SIR)
Papež Frančišek: Gospod nas vabi, da smo prosojni za njegovo ljubezen, ki se čez nas odseva v svet
Svet | Andrej Šinko s. Brigita Zelič
Na današnjo nedeljo Božjega usmiljenja je papež Frančišek maševal v cerkvi Svetega Duha, v neposredni bližini Trga sv. Petra. V homiliji je spomnil, da smo pred tednom slavili Jezusovo vstajenje, danes pa slavimo vstajenje vere njegovih učencev. Ob Tomaževi neveri se je Jezus vrnil med njih in ponovil pozdrav: »Mir vam bodi!« Njihovo vstajenje se začenja tu, raste iz zvestega in potrpežljivega usmiljenja, iz odkritja, da se Bog ne utrudi nas, po naših padcih, vedno znova dvigati.
Ob tem, ko tudi mi v tem času stiske in dvomov, ki jih doživljamo, odkrivamo svojo krhkost, potrebujemo Gospoda, ki vidi dlje od naše krhkosti. V njem odkrivamo, kako smo zanj dragoceni. Vabi nas, naj bomo bomo podobno kot čudoviti kristali, prosojni za Božjo usmiljeno ljubezen, ki naj skozi nas sije v svet. Zato smo lahko polni veselja, kot nas vabi apostol Peter, je v današnji homiliji dejal papež Frančišek.
Takoj po sveti maši je papež Frančišek, še vedno v svetišču Božjega usmiljenja spregovoril, kakšen naj bi bil odziv kristjanov v viharjih življenja in zgodovine. Prepričan je, da je edini pravi odziv lahko le usmiljenje. Opredelil ga je kot sočutno ljubezen med nami in do vseh, še posebej do tistih, ki trpijo, do tistih, ki so najbolj obteženi in zapuščeni. Nadaljeval je, da usmiljenje ni »ne pietizem, ne socialno skrbstvo, temveč sočutje, ki prihaja iz srca. In Božje usmiljenje izvira iz Srca vstalega Kristusa. Izvira iz vedno odprte rane njegove strani, odprte za nas, ki vedno potrebujemo odpuščanje in tolažbo. Krščansko usmiljenje naj navdihuje tudi pravilno podelitev med narodi in njihovimi institucijami, da se solidarno soočijo s sedanjo krizo.«
Ob koncu opoldanskega nagovora je nato poseben pozdrav namenil bratom in sestram vzhodnih krščanskih cerkva, ki danes praznujejo Veliko noč. Skupaj namreč oznanjamo: »Gospod je resnično vstal!« Še posebej v tem času preizkušnje čutimo, kako velik dar je upanje, ki izhaja iz našega vstajenja s Kristusom! Sveti oče se zlasti veseli vzhodnih katoliških skupnosti, ki zaradi ekumenskih razlogov praznujejo Veliko noč skupaj s pravoslavnimi. Takšno bratstvo naj bo v tolažbo tam, kjer so kristjani v manjšini.
Opoldanski nagovor je sklenil s povabilom, naj se na Devico Marijo, ki je mati usmiljenja, obračamo z velikonočnim veseljem.
