Covid 19 je težko ločiti od ostalih okužb dihal. Kaj že vemo o njem?

Slovenija | 18.03.2020, 00:26 Helena Križnik

Strokovnjakom na Kitajskem je bilo kmalu ob izbruhu novega koronavirusa jasno, da bo njegova zajezitev velik izziv. Kmalu so se s tem dejstvom soočili tudi znanstveniki drugod po svetu. Skoraj vsak dan se dokopljejo do česa novega, a marsikaj še ostaja neznanka. Kaj vemo do zdaj?

Do neke mere se ga da ločiti od nahoda in alergije

Okužbo z novim koronavirusom je težko ločiti od ostalih okužb dihal, opozarja infektologinja Bojana Beović. »Do neke mere se to da ločiti od nahoda, izcedka iz nosu, ki nastane zaradi alergije, a od ostalih okužb dihal se tega ne z razgovorom ne s pregledom bolnika ne da ločiti.«

Pri veliki večini se bolezenski znaki pojavijo pet do šest dni po okužbi

Predvsem podatki s Kitajske kažejo, da od okužbe do pojava znakov bolezni covid-19 v veliki večini mine od pet do šest dni, a pri približno petih odstotkih ljudi se lahko pojavijo tudi šele po 14 dneh ali več. Kakšni so ti znaki? »V začetku so mislili, da se vedno pojavi z vročino, utrujenostjo, bolečino v mišicah in kašljem. A sčasoma, to kažejo tudi evropski podatki, je postalo jasno, da je to v začetku lahko povsem običajen prehlad. In kot običajen prehlad lahko tudi mine.«

Lahko se razvije tudi huda oblika pljučnice

Pri približno 20 odstotkih se lahko razvije pljučnica, ki je pri petih odstotkih življenjsko ogrožujoča. »V redkih primerih se zgodi, da tudi pri bolnikih, pri katerih bolezen kar nekaj časa traja kot samo običajen prehlad brez vročine, napreduje v nekaj resnejšega. Ampak večinoma so tisti, ki so že v začetku resno bolni, v petih dneh kandidati za intenzivno terapijo.«

Pozdravi se približno polovica bolnikov na intenzivni terapiji

Od bolnikov, ki potrebujejo intenzivno terapijo, se jih, tako Beovićeva, pozdravi približno polovica. »Če je bolezen blaga, se ljudje pozdravijo v kakšnem tednu, 14 dneh, kar je tudi sorazmerno dolgo v primerjavi z običajnim prehladom. Če je bolezen huda, zdravljenje traja od štiri do šest tednov.« Ko je bolnikovo zdravstveno stanje spet dobro, koronavirusa ne izloča več.

Previdno z ibuprofenom, za zbijanje vročine najustreznejši paracetamol

Vse več je domnev, da bi lahko nekatera zdravila za lajšanje bolečin in predvsem zbijanje vročine slabo vplivala na potek bolezni covid-19. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, naj tisti, ki sumijo, da so okuženi, ne vzamejo ibuprofena brez posveta z zdravnikom. Strokovnjaki povezavo med jemanjem tega zdravila in višjo smrtnostjo še preverjajo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so bili medtem obveščeni o poskusih trženja koloidnega srebra in CBD kapljic. A kot opozarjajo, v Evropski uniji uporaba prvega v zdravilih ni dovoljenja, druge prav tako niso registrirane. »Vsekakor je paracetamol ustrezna terapija za zniževanje vročine, za zdaj svetujemo to terapijo,« pojasnjuje Mateja Logar z ljubljanske infekcijske klinike.

Otroci niso žarišče, kjer bi se epidemija začela

Ali drži, da so otroci na najintenzivnejši prenašalci bolezni covid-19? »To se ve za gripo, v tem primeru pa pravzaprav ne,« je zatrdila Beovićeva. »So posamezna poročila o otrocih, ki so bili tako imenovani super prenašalci, to so tisti, ki zelo na hitro okužijo zelo veliko število ljudi okoli sebe, ker imajo zelo intenzivno izločanje koronavirusa. A na splošno, vsaj po podatkih iz Kitajske, otroci niso žarišče, kjer bi se epidemija začela.« Ob tem se je vseeno treba zavedati, tako Beovićeva, da so otroci v tesnejših stikih, koronavirus kroži, prenaša se na ostale družinske člane, stare starše, kar je izredno nevarno. »To, da otroci ne zbolevajo in da preprečimo prenose, je vendarle pomembno,« je opozorila.

V Italiji ni prišlo do prenosa okužbe z mame na novorojenčka

Iz Velike Britanije so pred kratkim poročali o okuženem novorojenčku. A pri zahodnih sosedih so bili priča povsem drugačnemu razvoju dogodkov. »V Lombardiji je pred desetimi, 14 dnevi mama z boleznijo covid-19 rodila otroka, ki novega koronavirusa ni imel. Do prenosa torej ni prišlo. To novico so mediji objavili večkrat,« nam je zaupal škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina.

Pomembna sta higiena rok in razkuževanje površin

Novi koronavirus lahko na nekaterih trdih površinah preživi tudi do tri dni. To so v eni prvih takšnih študij ugotovili znanstveniki iz ZDA. Tako dolgo bi lahko preživel na kljukah, laminatnih delovnih površinah ali ostalih trdih površinah. Na bakrenih medtem umre že v štirih urah. Na kartonu lahko ostane tudi do 24 ur. Eden od vodij študije je ob tem poudaril, da podatki kažejo na velik pomen higiene rok in razkuževanja površin.

Znano, kako se človekov imunski sistem bori proti novemu koronavirusu

Znanstveniki v Avstraliji pa so ugotovili, kako se človekov imunski sistem bori proti novemu koronavirusu. Odkrili so štiri vrste imunskih celic, ki delujejo pri tem, kar bi jim lahko olajšalo tudi razvoj cepiva.