Stolnica sv. Nikolaja Ljubljana | (foto: Nadškofija Ljubljana)
V sakralni dediščini se odraža zgodovina naših prednikov
Slovenija Alen Salihović
Pred nami je kulturni praznik oziroma Prešernov dan. Vse do večera in skozi konec tedna se bo po državi zvrstilo več dogodkov. V Cankarjevem domu bo drevi osrednja državna proslava. Na njej bodo podelili Prešernovi nagradi fotografu Stojanu Kerblerju ter koreografu in baletnem plesalcu Milku Šparembleku ter nagrade Prešernovega sklada. Sindikat Glosa pa je ob prazniku v posebnem pismu sporočil, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari. Da kulturna dediščina Katoliške cerkve predstavlja velik umetniški delež h kulturi, pa je ob prazniku dejal dr. Silvester Gaberšček.
Sindikat Glosa je posebej spomnil na stanje slovenske javne arhivske službe, ki je že od nekdaj slabo poznana, odrinjena na rob in najmanj financirana med vsemi kulturnimi panogami. Kot najbolj absurden je omenil primer Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki mu čez nekaj mesecev grozi izguba prostorov. »Ob vseh siceršnjih problemih, ki jih imajo naši delavci na področju kulture in varstva narave, denimo izgorelost na delovnem mestu, problemi z delovnim časom, skromno plačilo in podobno, pa še tole. Da bo zgodovinski arhiv, ki je po našem mnenju genom našega naroda, ostal brez strehe, to je za nas nesprejemljivo, to je za nas nekaj nezaslišanega,« je za Radio Ognjišče dejal predsednik sindikata Mitja Šuštar. Dodal je, da se na žalost ne samo kultura, ampak tudi druga področja v Sloveniji soočajo s političnim mešetarjenjem. »Smo pa izpostavili tudi to, da želimo strokovne standarde. Da se je treba pri kadrovanju na vodilne položaje v javnih zavodih in v kulturnih ustanovah držati določenega reda, da bo na čelu prvega med enakimi tisti, ki se spozna na stroko in ni odvisen od vsakokratne politične oblasti.«
Šuštar vseeno verjame v državljane. Vabi jih, da naj z obiski kulturnih prireditev podprejo ustvarjanje kulturnikov. »Naj ne obvelja tista, ki je veljala za čas tretjega rajha, ko je Goebbels dejal, da ko sliši za kulturo, prime za pištolo. Sramota. Čim več kulture. Naj nas ne bo sram. Naj naj se bo strah. Kultura je naša prednost,« je dejal Šuštar.
Kulturna dediščina Katoliške cerkve – velik umetniški delež
Da kulturna dediščina Katoliške cerkve predstavlja velik umetniški delež h kulturi, pa je ob prazniku za naš radio dejal vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino dr. Silvester Gaberšček. Spomnil je na besede dr. Milana Cevca, ki je dejal, da naše kulture v takšni obliki, kot je, ne bi bilo brez krščanstva. »Ta kultura se izraža na različnih področjih. Tako v stavbni dediščini, notranji opremi cerkva kot tudi na vseh drugih, glasbenem, literarnem, likovnem, v arhitekturi, v vseh teh oblikah,« je dejal Gaberšček. Dodal je še, da se v »sakralni dediščini odraža zgodovina naših prednikov in tudi naša sedanjost. Te cerkve in večje kapele- na naših tleh jih imamo po podatkih ministrstva 2850- od teh je 18 evangeličanskih, štiri pravoslavne in dve sinagogi - so mnoge pomembni arhitekturno zgodovinski spomeniki".
