Dr. Aleš Štrancar
dr. Aleš Štrancar: Mi smo za kulturo življenja!
Slovenija Nataša Ličen
"Ja, kako pa drugače?", je verjetno prvi odziv večine. Tudi drugače se da in se dogaja, žal. Nekatere interesne skupine in posamezniki si prizadevajo, delajo za to, da bi ta družba (seveda vedno z izgovorom svobodne izbire) zagovarjala stališča proti življenju.
Kultura smrti včasih prodira tako prefinjeno in na nezavedni ravni, skozi številne drobne pore družbe, da osupnemo, ko pod plastmi visokoletečih besed, zavitih v lažni humanizem, odkrijemo njen resnični namen.
Slab splav ni vedno najboljša rešitev. Bodimo korektni in ljudem v stiski predstavimo vse možnosti.
Izhodiščne, uvodne misli zapisanega so nas že dlje časa vodile k možu jasne besede in stališč, ki v podjetju Bia separations vodi ekipo strokovnjakov za čiščenje zdravil pri genski terapiji, direktorju slovenskega dela omenjenega mednarodnega podjetja, dr. Alešu Štrancarju. »Mi smo za kulturo življenja, v podjetju se ukvarjamo s čiščenjem zdravil, katerih cilj je obdržati življenje, ga spremeniti na boljše. Bilo bi »hinavsko«, če bi bili po drugi strani v kulturi, ki dela proti temu. To je prvi razlog, zakaj smo tudi podprli oglase Zavoda Živim, drugi razlog pa je, da ko so ljudje v stiski, jim lahko pomagamo z več možnostmi in slab splav ni vedno najboljša možnost. So tudi druge rešitve.«
»Huje kot nekomu onemogočiti splav je prisiliti nekoga, da ga naredi«.
»Prav je, da se več sliši prav o teh drugih možnostih. Mislim, da je vedno preveč poudarjena in predočena ljudem le tista ena, in to je splav. Ne želim presojati, vsak naj se odloči po svoji vesti, je pa prav, da imajo ljudje možnost spoznati vse možne načine rešitve stiske, ki jim jih je treba seveda tudi korektno podati. Popolnoma nespremenljivo se mi zdi tudi siliti nekoga, da splav naredi, če ima zadržke. Huje kot nekomu onemogočiti splav je prisiliti nekoga, da ga naredi. Če živimo v demokratični in odprti družbi, moramo ljudem predstaviti vse opcije, da se človek lahko odloči. Drugače zapademo v diktaturo, imeli smo jih že več, in zdaj se zopet vzpostavlja diktatura – diktatura smrti, kar ni dobro.«
Poslovni svet in duhovnost?
»Kjer se gibljem sam, ni teh zadržkov. Morda včasih kje vera res čudno izpade, v krogih, kjer je samo in zgolj denar, tam vere ni, vendar ne prevladujejo, drugače bi tega sveta že zdavnaj ne bilo več. Večina poslovnega sveta, posebej tistega, ki mora biti produktiven in dati rezultat, je izjemno etičen. V njem je veliko ljudi globoko vernih. Od Indije do ZDA. Eno se je seveda tako predstavljati, drugo pa živeti po visoko etičnih normah in naukih. Ni črno belo, je konkretno od človeka do človeka. Pomembno pa je, da tisti, ki vodi, daje zgled, zato bi morali biti vodje visoko etični ljudje. V Sloveniji jih žal nimamo (dovolj), primerno temu smo po etično moralnih načelih na nizkem nivoju. Žal. Kako bo državljan cenil neko vrednoto, če imamo v vrhu ljudi, ki so proti kulturi življenja? S tem se okužuje celotna družba.«
Če nas vodijo ljudje, ki nič ne dajo na besedo, se nam slabo piše.
»Imam se za vernega človeka, zato bom na to odgovoril, da najprej počistimo lastni prag. Veliko farizejstva je tudi na »naši« strani, vključno s cerkveno hierarhijo, kjer se včasih govori eno, ukvarja pa se s stvarmi, ki nimajo nič z Jezusovim naukom. Najprej uredimo pri sebi, potem se ozirajmo širše. Največji problem v naši družbi je po mojem mnenju tako imenovani verni del, ki se ne ravna vedno po načelih Kristusovega nauka. Nastavimo si ogledalo. Na dolgi rok vsak dobi svoje plačilo, tisto in takšno, kakršnega si je prislužil.«
Ključni tehnološki procesi so skrivnost
»Ne čutim nobenih pritiskov, zakaj? Če delamo korektno in pošteno, se nimamo česa bati. Področje genske terapije je bilo zadnjih petnajst let, zaradi nekaj kliničnih smrti, postavljeno na rob. Zdaj se to vrača, še z bistveno večjim zamahom. Imamo nov problem, zadostiti povpraševanju. Postajamo eden od vodilnejših igralcev na tem področju, brez nas je proizvodnja učinkovin za gensko terapijo bistveno bolj otežena. Moramo delovati in dobavljati produkte, zato je naša odgovornost zelo velika.«
Smo pred revolucijo zdravljenja?
»Razvoj gre zelo hitro naprej, na vseh področjih, težko dohajamo pravzaprav. Kot pri vsem, so tudi pri naši tehnologiji možne zlorabe. Verjamemo, da bo zakonodajna oblast to znala zavirati. Drugače pa je genska terapija zelo obetavna. Govorimo o otrocih z genskimi boleznimi. Trideset odstotkov slepote je posledica genskih okvar. Prvi korak so zdaj bolj redke bolezni, ko bo tehnologija dokazano učinkovita bomo v naslednjih korakih govorili o zdravljenju raka, diabetesa in tako naprej. Potencial te tehnologije v naslednjih tridesetih letih je zelo obetaven, kot sem že omenil, lahko bo nadomestila skoraj sedemdeset, osemdeset odstotkov vseh zdravilnih učinkovin. S tega stališča gre v pravo smer.«
