Papež Frančišek: Ko smo z revnimi, razumemo, kaj ostane in kaj mine

| 17.11.2019, 15:56 Rok Mihevc

Baziliko sv. Petra v Vatikanu je na današnji svetovni dan ubogih napolnila množica ljudi, ki doživljajo raznovrstne stiske. Mnogi med njimi so ta konec tedna bili med tistimi 3.500 osebami, ki so bili deležni brezplačne zdravstvene pomoči in 1.500 od današnjih udeležencev svete maše, ki jo je vodil papež Frančišek, je z njim v dvorani Pavla VI. spremenjeni v veliko jedilnico, sedlo h kosilu.

Tako je sveti oče tudi s konkretnimi dejanji izrazil sporočilo današnje Božje besede. Ob koncu je izrazil svoje globoko prepričanje da nam revni olajšajo vstop v nebesa in jih lahko imamo za resnične »nebeške vratarje«. Že zdaj so zaklad Cerkve. Razkrivajo nam namreč bogastvo, ki nikoli ne zastara, in ki združuje zemljo z nebesi in je zanj resnično vredno živeti. Ta zaklad je ljubezen.

Papež Frančišek je v homiliji spomnil, da je najpomembnejše v življenju tisto, kar nikoli ne bo minilo. In to je Bog, ki je neskončno večji od vsakega svetišča in človek, naš bližnji, ki je dragocenejši od vseh kronik na svetu. Jezus nas v zvezi s tem opozarja na dve možni skušnjavi. Prva je po papeževem prepričanju skušnjava naglice. Ne smemo slediti tistim, ki širijo paniko in povečujejo strah pred drugim in pred prihodnostjo, saj strah ohromi srce in razum. Ta naglica, ta želja, da bi dosegli vse in takoj, namreč ni od Boga, saj v njej pozabljamo tisto, kar ostane za vedno. Dejal je: »Ta naglica, ta vse in takoj, ne prihaja od Boga. Če se trudimo za takoj, pozabljamo tisto, kar ostane za vedno: tekamo za oblaki, ki gredo mimo in ob tem izpred oči izgubljamo nebo. Ko nas pritegne zadnji hrup, ne najdemo več časa za Boga in za brata, ki živi poleg nas. Kako je danes to res!«

Nadalje je papež Frančišek spomnil, da nas Jezus, kot protiutež omenjeni zahtevi po takojšnjem učinku, spodbuja k vztrajnosti. »Jezus kot protistrup naglici danes vsakemu predlaga vztrajnost: »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje« (v. 19). Vztrajati pomeni vsak dan iti naprej z očmi, uprtimi v to, kar ne mine: v Boga in v bližnjega.«

Ob svetovnem dnevu ubogih je sveti oče nato spomnil na dragoceni zgled, ki ga prejemamo od ubogih in na njihovo neprecenljivo vrednost, ki jo imajo za nas: »Ubogi so dragoceni v Božjih očeh, saj ne govorijo jezika jaza: ne preživljajo se sami, z lastnimi močmi, ampak potrebujejo nekoga, ki jih bo prijel za roko. Spominjajo nas, da je evangelij treba živeti tako, kot berači, ki se stegujejo k Bogu. Prisotnost revnih nas vrača v evangeljsko ozračje, kjer so blagrovani ubogi v duhu (prim. Mt 5,3).

Papež Frančišek je po sveti maši opoldne po molitvi angelovega čaščenja izrekel svojo iskreno zahvalo vsem, ki so s konkretnimi dejanji podprli današnje obhajanje svetovnega dneva ubogih, zlasti medicinskemu osebju na prostovoljnem delu v priložnostnih ambulantah na Trgu sv. Petra.