José Horacio Gomez
Prvi Latinoameričan na vrhu ameriške škofovske konference
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Ameriška škofovska konferenca ima novega predsednika. Prvič je bil na ta položaj izvoljen latinsko-ameriški škof, in sicer 67-letni José Horacio Gomez, ki je nadškof v Los Angelesu. V ZDA je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prišel iz Mehike.
Poznan je po tem, da oblast nenehno spodbuja k ureditvi razmer na področju migracij, večkrat se oglasi tudi na temi verske svobode in življenja.
Kot poroča portal Družine, je Gomez takoj po izvolitvi pozval vrhovno sodišče v državi, naj t. i. sanjačem omogoči pridobitev stalnega dovoljenja za bivanje v ZDA.
Vatikanski portal Vatican News pa prinaša pogovor z dosedanjim predsednikom ameriške škofovske konference, kardinalom Danielom DiNardom. Kot luči upanja Cerkve v ZDA je izpostavil, da gre Cerkev kljub padcem zaradi škandalov spolnih zlorab naprej, na določenih območjih raste, zlasti na zahodu in jugovzhodu.
Obisk ad limina v Vatikanu
Prva skupina ameriških škofov se prav te dni mudi na obisku ad limina apostolorum. Papež bo 14 skupin škofov, ki predstavljajo 14 cerkvenih pokrajin, sprejemal do sredine februarja 2020.
Prvi zametki škofovske konference: 1917
Prvi zametki današnje Škofovske konference Združenih držav Amerike segajo v leto 1917, poroča slovenski Vatican News. Tedaj so tamkajšnji škofje ustanovili Katoliški narodni svet za vojno, ki je skrbel za duhovno in človeško spremljanje ameriških vojakov, ko so ZDA vstopile v prvo svetovno vojno. Z leti sta se ime in namen ustanove spremenila. Danes so med njenimi pastoralnimi prioritetami spodbujanje sklepanja zakonskih zvez, duhovnih poklicev, formacija vernikov ter varovanje življenja in človeške osebe.
Cerkev v ZDA šteje 32 nadškofij metropolij in 145 škofij latinskega obreda, dve nadškofiji (nadeparhiji) in 15 škofij (eparhij) vzhodnega obreda, vojaški ordinariat in osebni ordinariat za anglikanske vernike, ki so prestopili v katoliško Cerkev.
Zgodovina Cerkve v ZDA
Katolištvo se je začelo na današnjem področju Združenih državah Amerike širiti že preden je uradno obstajala kot država in sicer s španskimi raziskovalci in kolonizatorji, posebej na Floridi in na jugovzhodu celine. Prvo sveto mašo so obhajali leta 1565 v kraju Sv. Avguštin, kjer je bila ustanovljena prva katoliška župnija. Ključnega pomena za širjenje katoliške vere pa so bile migracije, ki so sledile neodvisnosti: v 18. stoletju največ s Škotske, Irske in Nemčije, njim pa so se v drugi polovici 19. stoletja pridružili tudi katoličani iz srednje, vzhodne in južne Evrope ter z Bližnjega vzhoda. Njihov proces vključevanja v protestantsko družbo je bil na začetku dolgotrajen in težaven. V 20. stoletju so v ZDA v velikem številu prihajali predvsem migranti iz špansko govorečih držav na ameriški celini ter iz Azije in področja Tihega oceana.
Leta 1789 je bila ustanovljena prva škofija v Združenih državah Amerike, Škofija Baltimora.
Prvi stik z Združenimi državami Amerike in tedanjo Papeško državo sega v leto 1788, ko je predsednik George Washington preko Benjamina Franklina papežu Piju VI. sporočil, da ni potrebno nikakršno dovoljenje za imenovanje škofov. Diplomatski stiki pa so bili v polnosti vzpostavljeni šele dvesto let pozneje, leta 1984, ko sta Janez Pavel II. in Ronald Reagan podpisala sporazum.
Prvi predsednik Združenih držav Amerike, ki je prišel na uradni obisk v Vatikan, je bil Woodrow Wilson, in sicer 9. januarja 1919, še poroča slovenski Vatican News.
