Težave v domovih za ostarele
Domovi za ostarele se v zadnjih letih poleg prostorske soočajo tudi s kadrovsko stisko. Vse manj se jih odloča za ta poklic, težave pa od doma do doma rešujejo drugače. O tem in tudi o določitvah cen storitev v domovih za ostarele je tekel tokratni Pogovor o.
Če država na eni strani določi osnovno ceno bivanja v domu za ostarele, pa nima vpliva na zaračunavanje dodanih storitev, nam je uvodoma dejala vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mojca Pršina. »Drži, te cene so od doma do doma različne. Ministrstvo namreč ne daje soglasij k cenam teh dodatnih storitev. Ko govorimo o dodatnih storitvah gre za dodatni obseg oskrbe, ki ni predmet standardnega obsega oskrbe v posamezni kategoriji,« je dejala.
Da področje institucionalne oskrbe ni urejeno tako, kot bi moralo biti, je v nadaljevanju dejal predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše in tudi direktor družbe DEOS Bojan Kranjc. Opozoril je, da država že vse od leta 2007 ni zgradila novega doma. »Novi domovi so seveda zgrajeni v skladu z novimi standardi, s smernicami kako mora biti dom zgrajen medtem, ko stari domovi niso. Pri nas so v vsaki sobi kopalnica, običajno balkon, sobe so veliko večje kot v starih domovih in vse to se na koncu pozna na ceni,« je povedal.
Ne glede na zasebni ali javni dom je osnovna oskrba povsod določena enako, je opozorila strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat, ki je prav tako opozorila, da država ne gradi novih domov, le podarja koncesije. »Če bi država vlagala več v javne domove, bi to investicijo plačala sama, trenutno pa z načrtom zaradi posebne metodologije zaračunavanja cene to prelaga na starejše.« Glede plačil dodatnih storitev je Šiplič Horvatova povedala, da zaračunavajo zgolj tisto, česar osnovna storitev ne pokriva. »Moram pa poudariti, da ti prihodki iz naslova dodatnih storitev predstavljajo zanemarljiv delež v celotni masi prihodkov,« je povedala. Kranjc pa dodaja: »Koncesionarji imamo veliko manj dodatnih storitev kot javni zavodi, ker se zavedamo višje cene in več vključimo v redno dejavnost.«
Da se problema različno zaračunanih dodatnih storitev zaveda tudi država, pa je poudarila Mojca Pršina. »Drži, da so te storitve od doma do doma precej drugačne, tudi cene so drugačne, zaradi česar smo na ravni ministrstva že pristopili k poenotenju,« je povedala.
