Berlinčani se spominjajo 30. obletnice padca zidu
Slovenija
Te dni mineva trideset let od padca zidu, ki je 28 let ločeval Berlin in Nemčijo. Na sedmih ključnih krajih se s festivalom na prostem spominjajo zgodovinskih dogodkov, ki so vodili v združitev države. Vrhunec praznovanja bo v soboto pred Brandenburškimi vrati, na mestu, kjer so se Berlinčani 9. novembra leta 1989 veselili padca prepreke, ki je ločevala številne sorodnike in prijatelje.
Leta 1945 so si ZDA, Sovjetska zveza, Združeno kraljestvo in Francija razdelile Nemčijo in Berlin. Največji je bil sovjetski sektor. Začela se je hladna vojna in mesto se je znašlo v sredini boja med ZDA in Sovjetsko zvezo. Leta 1949 je bila na zahodu ustanovljena Zvezna republika Nemčija, na vzhodu Nemška demokratična republika pod taktirko Sovjetske zveze. V Zvezno republiko Nemčijo se je preselilo približno 2,6 milijona vzhodnih Nemcev, kar je močno ogrožalo gospodarsko moč kot tudi obstoj vzhodne države. Vzhodnjaki so leta 1961 postavili več kot 150 kilometrov dolg zid.
Prehod iz komunizma v demokracijo je bil v Nemčiji precej umirjen
"Nemci se ves čas, še posebej v teh dneh spominjajo zgodovinskih dogodkov. Včasih se čudijo, da je prehod iz komunizma v demokracijo, v demokratično družbo prišel na precej umirjen način," je za naš radio povedal slovenski veleposlanik v Berlinu Franc But.
Padec berlinskega zidu velikega pomena tudi za osamosvojitvene procese pri nas
So Nemci zaradi polpretekle zgodovine razdeljeni? "Velika večina Nemcev danes, ne glede na svoje politično prepričanje, ali so desno ali levo usmerjeni, meni, da je bil to izjemno pozitiven dogodek." To je o spominu na padec berlinskega zidu v Nemčiji še povedal But. Kot je dodal, je imel dogodek velik simbolen pomen tudi za osamosvojitvene procese v Sloveniji. "Mogoče se premalo zavedamo, da je to zelo povezano s Slovenijo - vsaj simbolično, a tudi direktno. Če ne bi padla berlinski zid in železna zavesa, je težko reči, kaj bi se dogajalo pri nas in kako bi Slovenija izgledala danes."
