Jure Sešek
Aleš Karba
Alen Salihović

Berlinčani se spominjajo 30. obletnice padca zidu

05.11.2019, 18:39

Te dni mineva trideset let od padca zidu, ki je 28 let ločeval Berlin in Nemčijo. Na sedmih ključnih krajih se s festivalom na prostem spominjajo zgodovinskih dogodkov, ki so vodili v združitev države. Vrhunec praznovanja bo v soboto pred Brandenburškimi vrati, na mestu, kjer so se Berlinčani 9. novembra leta 1989 veselili padca prepreke, ki je ločevala številne sorodnike in prijatelje.

Leta 1945 so si ZDA, Sovjetska zveza, Združeno kraljestvo in Francija razdelile Nemčijo in Berlin. Največji je bil sovjetski sektor. Začela se je hladna vojna in mesto se je znašlo v sredini boja med ZDA in Sovjetsko zvezo. Leta 1949 je bila na zahodu ustanovljena Zvezna republika Nemčija, na vzhodu Nemška demokratična republika pod taktirko Sovjetske zveze. V Zvezno republiko Nemčijo se je preselilo približno 2,6 milijona vzhodnih Nemcev, kar je močno ogrožalo gospodarsko moč kot tudi obstoj vzhodne države. Vzhodnjaki so leta 1961 postavili več kot 150 kilometrov dolg zid.

Prehod iz komunizma v demokracijo je bil v Nemčiji precej umirjen

"Nemci se ves čas, še posebej v teh dneh spominjajo zgodovinskih dogodkov. Včasih se čudijo, da je prehod iz komunizma v demokracijo, v demokratično družbo prišel na precej umirjen način," je za naš radio povedal slovenski veleposlanik v Berlinu Franc But.

Padec berlinskega zidu velikega pomena tudi za osamosvojitvene procese pri nas

So Nemci zaradi polpretekle zgodovine razdeljeni? "Velika večina Nemcev danes, ne glede na svoje politično prepričanje, ali so desno ali levo usmerjeni, meni, da je bil to izjemno pozitiven dogodek." To je o spominu na padec berlinskega zidu v Nemčiji še povedal But. Kot je dodal, je imel dogodek velik simbolen pomen tudi za osamosvojitvene procese v Sloveniji. "Mogoče se premalo zavedamo, da je to zelo povezano s Slovenijo - vsaj simbolično, a tudi direktno. Če ne bi padla berlinski zid in železna zavesa, je težko reči, kaj bi se dogajalo pri nas in kako bi Slovenija izgledala danes."

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Svet , Politika , Evropska Unija

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Quo vadis zvonovi? (photo: Izidor Šček) Quo vadis zvonovi? (photo: Izidor Šček)

Gabriel Kavčič za Domovino: Nauk utišanih zvonov

Že prejšnjo nedeljo smo poročali, da so po odredbi tržaškega sodišča v Dolini pri Trstu zasegli zvonove v mogočnem zvoniku tamkajšnje župnije sv. Urha. Razlog za to naj bi bila tožba šestih ...

Mediji, novinarji (photo: Pixabay) Mediji, novinarji (photo: Pixabay)

Kdo si zasluži moj glas?

Tem, ki bi jih rad komentiral v tokratnem Našem pogledu, je veliko. Epidemije in njenega poteka se bom izognil, ker menim, da so tisti, ki jim je mar za sodržavljane, ali cepljeni ali pa se strogo ...

Gostje 4. Svetovalnice na temo covida so bili: dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. Alojz Ihan in dr. Bojana Beović (photo: Svetovni splet, Rok Mihevc) Gostje 4. Svetovalnice na temo covida so bili: dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. Alojz Ihan in dr. Bojana Beović (photo: Svetovni splet, Rok Mihevc)

Covid: Neodgovorjena vprašanja

V Svetovalnici smo se posvetili preostalim vprašanjem, ki ste jih pred časom postavili poslušalci na temo epidemije in cepljenja. Ali se lahko težave z obrabo sklepov povečajo po prebolelem ...