Robert Božič
Marko Zupan
Silvestra Sadar
Matjaž Merljak v studiu 1 (foto: Rok Mihevc)
Matjaž Merljak v studiu 1

Grešil sem – prižgal sem svečke

06.11.2019, 07:04 Matjaž Merljak

Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Preden sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.

V drugi polovici oktobra je bilo nemogoče preslišati, kako smo Slovenci evropski rekorderji v prižiganju sveč, koliko denarja za to porabimo in kako močno onesnažujemo okolje z odpadno plastiko. Po drugi strani ni bilo trgovine, pa tudi poštne poslovalnice in bencinske črpalke, kjer jih ne bi ponujali v akciji. Naletel sem na sporočila o tem, naj na grob namesto svečke postavim zastavico ali kamen ali pa vsaj elektronsko svečo.

Pa sem šel v akcijo. Ne tisto nakupovalno, ampak preizkuševalno. Ne na grobu, kar v dnevni sobi. Na mizo sem najprej dal zastavico in začel ob njej premišljevati o rajnih ter moliti zanje. Nobenih čustev ni zbudila v meni. Tudi kamen ne in niti ne utripajoča elektronska sveča. Ko sem gledal plamen klasične sveče, opazoval sence na stenah in kako plamen použiva vosek – oprostite, to je bilo nekaj povsem drugega in ob njem sem si ogrel dlani, toplota pa je prišla tudi globlje v notranjost.

Ja, vem, ni težava v vosku in stenju, ki izgorita, ampak v tistem, kar ostane od pogorele sveče. Plastika. Te je res preveč. Ampak, če naredim primerjavo, koliko odpadkov povzroči ena družina v enem letu s svečami in koliko s plastenkami od mleka, jogurtov, sokov in mineralne vode, so sveče bolj kot ne kapljica v morje. Namesto, da država žuga nam, ki jih prižigamo, naj stimulira izdelavo sveč s plastiko, ki bo lažje razgradljiva ali biorazgradljiva.

Ne morem se znebiti občutka, da nas želi nekdo odvrniti od izražanja sočutja do rajnih na način, kot smo ga poznali. V ritmu življenja, ki je usmerjen v uspeh in ki je zelo pospešen, ni časa in prostora za smrt. V današnji družbi tudi pričakujejo, da žalujemo le kratko. Tudi možnost za slovo od tistih, ki smo jih poznali, nam komaj še privoščijo. Rajnega pripeljejo v vežico nekaj ur pred pogrebom, ta pa je razen v poletnem času v službenem delu dneva.

Toda, tudi slovo sodi k življenju. In grob je kraj spomina na bližnje. In njim želimo, naj jim sveti večna luč. Sveča je nosilka zemeljske luči. Luč pa ima za ljudi simbolen pomen. In koliko sveč bo posameznik prižgal, naj ostane njegova osebna odločitev. Ni potrebe, da nam ob tem nekdo, še najmanj kak državni organ, bere levite z ekološko osveščenostjo.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Naš pogled

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Slovenska zastava (photo: gov.si) Slovenska zastava (photo: gov.si)

V podporo vladi že 60 tisoč podpisov

Protivladni protestniki na kolesih so včeraj, že četrti petek zapored, zasedli več mest po Sloveniji. Drug del javnosti pa vladi izraža podporo. Koordinacija Združeni za Slovenijo je že pred časom ...

Bodeča žica (photo: Carlotta Silvestrini / Pixabay) Bodeča žica (photo: Carlotta Silvestrini / Pixabay)

Medijsko spodkopavanje reda in miru

Še danes me neprijetno spreleti srh, ko se spomnim na divjanje po ljubljanskih ulicah v času druge Janševe vlade. Slišal sem jih samo enkrat, pa še to z Nazorjeve ulice, ne povsem od blizu. Nisem ...

V Sloveniji imamo številno požrtvovalno zdravniško osebje (photo: Pixabay) V Sloveniji imamo številno požrtvovalno zdravniško osebje (photo: Pixabay)

Posamezniki imamo izjemno moč, le zavedamo se je ne

Kriza je odprla številne nove poti in možnosti drugačnega razmišljanja, tudi v šolskem in zdravstvenem sistemu. Bolj jasno se je pokazala vrednost digitalnega okolja, ki nam je omogočalo vsaj ...

Petra Markič v svojem svetu ustvarjanja z glino  (photo: Matevž Trdan) Petra Markič v svojem svetu ustvarjanja z glino  (photo: Matevž Trdan)

Ustvarjanje je nekaj, kar je v nas položil Bog

Življenje je učni poligon, je v oddaji Via positiva, dejala Petra Markič. Njene zgodbe iz gline so nas navdušile za srečanje pred mikrofonom. Ob pogovoru pa smo odkrili, da je njena zgodba širša.

O avtorju