Sirija v vojni
Turčija grozi Evropi z novim begunskim valom
Svet Andrej Šinko
Turška vojska nadaljuje ofenzivo proti Kurdom na severovzhodu Sirije. Mednarodna skupnost je do posredovanja kritična, ameriški senat pa je pripravil sankcije proti Turčiji. ZDA so sicer prav z umikom svojih vojakov omogočile to operacijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je medtem zagrozil, da bo 3,6 milijona beguncev poslal proti Evropi, če bodo države kritične do operacije.
Turška vojska je ofenzivo včeraj začela z letalskimi napadi, nato pa so vojaki v Sirijo vstopili še prek štirih točk na meji. Njihovo posredovanje je usmerjeno proti kurdskim milicam, ki so z ZDA odigrale pomembno vlogo v boju proti skrajni Islamski državi.
Predavatelj na Fakulteti za družbene vede dr. Bogomil Ferfila pravi, da je cilj oblasti v Ankari jasen, in sicer, da prežene Kurde z območja na meji s Turčijo. »Oni se zelo bojijo, da bi bližina Kurdov v Siriji, zlasti njihova avtonomija in moč, povzročili nemire tudi v Turčiji, kjer je Kurdov izjemno veliko. Na drugi strani pa je res, da so Kurdi tukaj največja žrtev, kajti odigrali so levjo vlogo v boju proti Islamski državi, zdaj pa jih vsi puščajo na cedilu.«
Vojaško posredovanje Turčije je omogočil prav ameriški umik vojakov s tega območja. Predsednik Donald Trump se je za to odločil, čeprav ne podpira vojaškega posredovanja. Oblasti v Ankari kurdske milice obravnavajo kot teroristične organizacije, ofenzivo pa so pojasnile s tem, da želijo na severu Sirije vzpostaviti območje, kamor bi iz države premestili vsaj del od 3,6 milijona sirskih beguncev.
»Jasno je, da se jih Turčija želi znebiti in če ji bo s tem uspelo potisniti sirske Kurde v notranjost, je to za njo dvojna korist,« pravi Ferfila, ki dodaja, da vsak vojaški konflikt pomeni civilne žrtve in novo razseljevanje. Območje naj bi že zapustilo več tisoč ljudi, kar lahko skrbi, pa so številni borci skrajne Islamske države, ki so jih Kurdi zajeli, zdaj pa bi se lahko znašli na prostosti.
O možnostih Kurdov pa je sogovornik jasen: »Kurdi se bodo poskušali povezati s sirsko vlado, poskušali bodo dobiti podporo Rusov, seveda pa to lahko zaostri razmere na tem delu sveta. Tudi Iran je napovedal manevre na meji s Turčijo, kajti podpira enovitost Sirije in nasprotuje posredovanju.« Ferfila še meni, da bi bila najboljša rešitev dogovor, ki bi prinesel Kurdom določeno avtonomijo. Vendar ga bo po njegovi oceni zelo težko doseči, saj Kurdi živijo v Siriji, Iranu, Iraku in Turčiji, njihova avtonomija v eni državi pa bi pomenila podobne težnje tudi v drugih, kar zlasti za Turčijo in Iran ni sprejemljivo.
