Robert Božič
Boštjan Smole
Silvestra Sadar
Marjan Bunič (foto: Izidor Šček)
Marjan Bunič
15.10.2019, 20:36 Marjan Bunič

Itak, da je zanič!

Tokrat pa o glasbi. Le glasbi. Na videz neka popolnoma obrobna zadeva, pač zvočna kulisa vsakdana, a vendar mnogim pomemben gradnik življenja, ki jim barva vsako uro, celo vsak trenutek. Vpliva na razpoloženje, na čustvovanje in celo na naša dejanja. Resnično. Mnogi veste, o čem govorim.

Mozart je nekoč vzkliknil: »Ko bi le lahko ves svet začutil moč harmonije!« Resnično so ljudje, ki so sposobni začutiti glasbo, običajno tudi bolj sposobni začutiti sočloveka in prisluhniti njegovi notranji melodiji – njegovi sreči ali stiski, njegovim hrepenenjem ali obupu. Spomnim se mnogih pisem, ki so prihajala na naslov naše Vokalne skupine Gloria, v katerih so se ljudje zahvaljevali za to ali ono pesem in razlagali, kako jih je v ključnem trenutku našla, se jih dotaknila in kaj pomembnega usodno premaknila. Resnične zelo osebne zgodbe o sproženih plazovih solza in čustev, o porajanju upanja in miru. Kaj se šele dogaja res pravim vélikim glasbenikom, ob katerih delih sam doživljam podobno! Glasba je tista umetnost, za katero rečemo, da je namenjena srcu. Morda ima prav zato to moč, da vstopi res globoko, da razburka in da spreminja. Glasba lahko povezuje in združuje, prinaša lahko mir, pogum, upanje in tolažbo, nekateri prisegajo, da ima celo zdravilno moč. Dobra glasba. Včasih ob kakšni pesmi občudujoče pomislim: »Ko bi znal! Napisati eno sámo táko, močno – in potem mirno umreti ...«

In kaj je v neki pesmi takega, kar sproža takšno močno odzivanje? So to skrbno izbrane besede, ki v metrično rimani podobi sprožajo asociacije in odsevajo naša razmišljanja ter stanje duha? So to melodično ritmični valovi, ki se ujamejo z valovanjem naše podzavesti? Je to čutna interpretacija, ki ji nehote odpremo vsa drugim zaprta vrata, da vstopi in pljuskne v nas? Mnogi iščejo odgovore na ta vprašanja. Tudi tisti glasbeniki, ki bi radi našli »eliksir« - formulo, kako sestaviti »mega hit«.

Čeprav so okusi različni in se glasba ponuja v obliki mnogih zvrsti ter podzvrsti, jo sam že dolgo delim le na dobro in slabo, na kakovostno in nekakovostno. Prvi kriterij je nedvomno čista glasbena obrt. Stopnja poznavanja glasbe in njenih principov se najbolj vidno (oziroma slišno) pozna in pri tem nastajajo med glasbenimi deli pomembne razlike. In, da je krog sklenjen, prav te razlike je zelo težko razložiti nekomu, katerega znanje je pomanjkljivo, ki slabo obvlada glasbeno obrt.

Drugi kriterij je občutek, talent. Način, kako povedati glasbeno zgodbo, kako začeti, kako končati, kaj poudariti in kaj zamolčati. Pri tem je izredno veliko prostora za kreativnost, izvirnost in svežino. Ali za umanjkanje vsega tega.

Eden zame najpomembnejših kriterijev pa je iskrenost izvajalca. Da glasbeno delo, na primer to, kar poješ, prihaja iz tvojega »sebstva«, da si v to čustveno ali razumsko vpleten, da to živiš ali vsaj skušaš živeti. Skratka, da imaš do vsebine nek zelo intimen in aktiven odnos. Če pesem ne korenini v izvajalcu, bo »njeno seme padlo na kamnita tla«. Pa naj je v njej še toliko vélikih besed: ljubezen, življenje, nebo, svoboda, sreča, Bog … Peti o žalosti z veselimi očmi, peti o ljubezni s figo v žepu – to pač ne gre. Nekako mi ne gre skupaj prepevanje pesmi »Slovenija, od kod lepote tvoje« in javno pozivanje k obešenju človeka na štrik. Katerega koli človeka. Nekako mi tudi ne gre skupaj prepevanje o Božji ljubezni in zagrenjena trmasta sprtost z lastno družino. Nekaj od tega ni iskreno. Predvidevam, da pesem.

In čemu vse to moje filozofiranje? Glasba je zelo velik in zelo pomemben del tega, kar vam kot radio ponujamo. Je nepogrešljiv del programa, oddaj in rubrik, je eden najpomembnejših mostov do vas, dragi poslušalke in poslušalci. Takoj za besedo. Včasih celo pred njo.

Zato je naša iskrena želja, da bi povezovala in gradila, da bi tolažila, opogumljala in krepila, da bi sproščala, veselila in osrečevala, da bi sem ter tja šokirala, treznila in osveščala, da bi prinašala dobro in vodila k presežnemu … In ker je kljub hiperprodukciji malo take, aktivno spodbujamo k njenemu ustvarjanju. Za nami je naš festival Ritem srca 2019, pred nami je naš jubilejni Gala koncert, v našem arhivu pa se zbirajo nove lepe pesmi.

Res se trudimo. Pa je še vseeno premalo. Zato so kot obliž na rano vseh izrečenih in zapisanih kritik na račun našega glasbenega izbora vaši odzivi po Ritmu srca. Dejstvo, da prepoznavate trud, željo in napor, nam daje pogum in vrača voljo. Obiskovalci niste skoparili s pohvalami in komplimenti še vedno prihajajo v naše uredništvo. Kot poklon in kot zaveza vsej radijski ekipi z Andrejem Jermanom na čelu.

Le s podobnimi pogumnimi koraki in z vašo podporo bo namreč v naši glasbeni bazi in posledično v našem programu vedno več glasbe, ki izpolnjuje ne le dva, ampak vse tri od prej naštetih kriterijev. Hvala vam za to.

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

dr. Ivan Štuhec (photo: osebni arhiv) dr. Ivan Štuhec (photo: osebni arhiv)

Razpad države

Počasi bom začel verjeti, da so imeli prav tisti, ki so ob razpadu Jugoslavije govorili o »kleinstateraju«, kar pomeni o malih državicah in vprašanju smiselnosti njihovega ...

Pogrebno sveto mašo je daroval nadškof Stres (photo: SDS) Pogrebno sveto mašo je daroval nadškof Stres (photo: SDS)

AVDIO: Zadnje slovo od Davida Tasića

Verniki so v času osamosvajanja naše države med drugim molili za mir in pravičnost v cerkvi Marijinega oznanjenja na ljubljanskem Tromostovju. Prav tam so se zbrani zdaj še zadnjič ...

Odgovorno na pot - varno na vrh! (photo: ARO) Odgovorno na pot - varno na vrh! (photo: ARO)

Odgovorno na pot - Varno na vrh!

Ob 25. obletnici delovanja Radio Ognjišče skupaj z AMZS prav za vas organizira poseben program varne vožnje z namenom preveriti vozne sposobnosti in se preizkusiti v nepredvidljivih ...

Knjiga (photo: Pixabay) Knjiga (photo: Pixabay)

Praznik, ki nas zavezuje k edinosti in prenovi

Danes je državni praznik, dan reformacije. Z njim obujamo spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci smo v omenjenem obdobju dobili prvo knjigo v maternem jeziku. To ...

Branko Cestnik (photo: Jože Bartolj) Branko Cestnik (photo: Jože Bartolj)

P. Cestnik kritikom papeža nastavlja ogledalo

Sinoda o Amazoniji je končana, ne pa tudi polemike v zvezi z njo. Še vedno odmeva dogodek v zvezi z lesenimi kipci noseče žene, ki so bili prisotni na slovesnosti pred začetkom sinode in so ...