Na misijonsko nedeljo se za vaša odprta srca zahvaljujemo tudi na Radiu Ognjišče!

| 20.10.2019, 05:15 Rok Mihevc

V Sloveniji osrednja slovesnost misijonske nedelje poteka v Murski Soboti. Mašo v stolnici bo ob 16. uri daroval škof Peter Štumpf. Sicer pa se je v tem izrednem misijonskem mesecu zvrstilo že kar nekaj prireditev. Misijonsko središče je minulo soboto v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani pripravilo misijonski simpozij.

 

Skozi sobotna predavanja smo spoznali različne poudarke, dr. Mari Osredkar je ob predstavitvi misijonov v cerkvenih dokumentih izpostavil, da je misijonska dejavnost Cerkve je tako stara kot Cerkev sama. Toda, misijonsko delo v Cerkvi je imelo v različnih obdobjih različne oblike in obseg. S tem, ko ljubimo in delamo dobro drugače verujočim, lahko le ti začutijo Božjo ljubezen preko našega spoštovanja, sprejemanja in bližine.

Misijonar p. Janez Mujdrica v Zambiji poučuje religiozno vzgojo, ki je, kot je dejal, običajni šolski predmet kot sta, denimo, matematika in zgodovina. O smislu misijonarskega dela skozi prizmo religiozne vzgoje in krščanske religije p. Mujdrica pravi, da Jezus daje čudovite odgovore na velika življenjska vprašanja. Kristjan naj bi bil moder in srečen, obenem pa naj bi pomagal tudi drugim, ki jih srečuje, najti veliko življenjsko modrost in srečo. Znati se mora vživeti v drugo kulturo, dati na nivo posameznika in skupnosti, ki jih sreča, da jim lahko posreduje veselo oznanilo. Jezusovo zlato pravilo „stori drugemu to, kar bi rad, da bi drugi storil tebi“ je najbolj važno pravilo v krščanski religiji. Zato mora vsak misijonar biti kritičen in konstruktiven.

„Misijoni in identiteta Slovencev“ je bil naslov predavanja msgr. dr. Blaža Jezerška. Najprej je skušal razjasniti kaj je „identiteta“. Je zavest o samem sebi; to kar si in kar te dela enkratnega, neponovljivega, torej različnega od drugih. Identiteta se tako začne oblikovati šele, ko se srečam z drugim, drugačnim, ko ob soočenju z drugim spoznam kje so moje meje, v čem se razlikujeva, katere lastnosti me definirajo in po čem se izraža moja enkratnost. Šele ob različnosti se zavemo svojega obstoja, s tem pa svoje identitete. Za različnost torej lahko rečemo, da je konstruktivna. Le zato, ker smo različni, dejansko obstajamo, je dejal dr. Jezeršek. Z odkrivanjem novih celin se je evropski človek, v 16. in 17. stoletju, začel zavedati drugih in drugačnih kultur. Cerkev se je čutila poklicano k preučevanju kultur v novo odkritih deželah zato, ker se je tamkajšnjim ljudem čutila dolžno predstaviti krščanstvo, kot edino pravo pot odrešenja.

Dr. Marko Frelih, je arheolog, ki v Slovenskem etnografskem muzeju že vrsto let preučuje stike Slovencev z neevropskimi kulturami. V ospredju njegovih raziskav sta misijonarja Friderik Baraga v Severni Ameriki in dr. Ignacij Knoblehar v Sudanu. Slednjega in njegovo zbirko je na simpoziju tudi natančneje predstavil. Spoznali smo, da se je Knoblehar skupaj s sodelavci trudil, da afriški svet približa svojim rojakom v domovini. Pisali so številna pisma na različne naslove po Evropi in marsikateri časopis jih je z zadovoljstvom objavil. Še posebej je o misijonu med leti 1849 in 1860 izčrpno poročal slovenski časopis »Zgodnja Danica-katoliški cerkveni list«. Na Dunaju pa je podobno nalogo prevzelo Marijino društvo. Toda Knoblehar se ni zadovoljil samo s pisanjem o črncih ampak je hotel njihovo kulturo še na bolj konkreten način približati evropskemu človeku. Med potovanjem po južnem Sudanu je nabral več raznovrstnih predmetov in jih varno pripeljal v Ljubljano. Prav je vedeti, da Knobleharjeva zbirka v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani in v Etnografskem muzeju na Dunaju sodi med najstarejše zbirke nilotskih ljudstev, ki se nahajajo izven Afrike!

Sklepno dejanje simpozija je bila okrogla miza z misijonarji in misijonarkami, ki delujejo na različnih celinah in so v teh dneh pred Misijonsko nedeljo v domovini. Spoznali smo njihova aktualna prizadevanja, mnoge končane projekte in veliko začetih del, ki za pot do cilja potrebujejo tudi pomoč slovenskega človeka. Hvaležni se strinjajo se, da ta nikoli ne razočara in se zavedajo, da je njihovo delo blagoslovljeno tudi s pomočjo iz domovine, z zavedanjem, da so misijoni pomembni in, da je prav pomagati pri mnogih projektih: socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih, evangelizacijskih in drugih. Kot je bilo slišati na simpoziju: kristjan je lahko misijonar kjerkoli je, ne le z besedo ampak predvsem s svojim zgledom. Vprašajmo se: ali lahko oznanjamo Jezusovo veselo oznanilo, če smo brez upanja in veselja?

Lepo in doživeto Misijonsko nedeljo vsem želimo tudi sodelavci Radia Ognjišče, ki se misijonarjem zahvaljujemo za vse zglede, Misijonskemu središču Slovenije za dobro sodelovanje, vam, poslušalkam in poslušalcem pa za odprta srca in vse darove, ki jih vedno znova, tudi v naših radijskih akcijah, namenjate misijonarjem in ljudem, med katerimi delujejo. Hvala!