AVDIO: Ali neinformirana javnost lahko tvori demokratično družbo?

Slovenija | 28.09.2019, 12:19

Kje v času obiska v ZDA biva slovenski premier Marjan Šarec? Marsikdo bi rekel, da to ni naša skrb. A imamo pravico vedeti, na kar opozarja tudi 28. september.

Zagotavlja jo ustava, urejena je v posebnem zakonu

Pravica vedeti je v Sloveniji zagotovljena v ustavi, podrobnosti ureja poseben zakon. Povezana je s pravico do informacij javnega značaja. Gre za ključno in učinkovito sredstvo v boju za odprto in pregledno delovanje javne uprave. "Državljani od javnih oblasti in podjetij, na primer od predsednikov države in vlade, od sodišč, Pošte Slovenije, RTV Slovenje, lahko zahtevamo podatke, ki so jih ustvarili. Ti podatki se nahajajo v dokumentih o zadevah, registrih, evidencah," pojasnjuje duhovnik in cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan, ki smo ga poklicali ob svetovnem dnevu pravice vedeti. Ta se namreč močno dotika teme, ki jo pripravlja za doktorat.

Javnost ima pravico vedeti, kako se porablja denar davkoplačevalcev

Kaj besede, zapisane v zakonodaji, pomenijo v praksi? "V katerem hotelu prenočuje predsednik vlade zdaj v New Yorku, ko se udeležuje zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, je javni podatek. Javnost ima pravico vedeti, kako ravna z denarjem, ki je pobran od ljudi prek različnih davkov," dodaja mag. Valentan.

Govoriti moramo o vprašljivih ravnanjih, odpirati moramo družbena vprašanja

Ne le poraba davkoplačevalskega denarja, državljane bi morala zanimati tudi vprašljiva ravnanja vseh vej oblasti. Na šikaniranja in pritiske v pravosodnih krogih opozarja sodnik Zvjezdan Radonjić. Povezave med temi razkritji in disciplinskim postopkom, v katerem se je znašel in se lahko konča celo z odvzemom sodniške funkcije, ne vidi le on.

Odpiranje aktualnih družbenih vprašanj je prav tako lahko trn v peti. Spomnimo na kazenski postopek proti patru dr. Tadeju Strehovcu. Kot direktor Zavoda KUL.si se je moral braniti pred obtožbo o spodbujanju in razpihovanju sovraštva in nestrpnosti zaradi objave na zavodovi spletni strani 24kul.si, ki je s kritičnim zapisom pospremila seznam zagovornikov splava in nasprotnikov javne molitve za nerojene otroke.

Politična korektnost ali cenzura?

Da se prav boj proti tako imenovanemu sovražnemu govoru lahko sprevrže v selekcioniranje informacij in posledično prirejanje dejanskega stanja, opozarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič. "Tako imenovana politična korektnost, ki jo nekateri precej agresivno vsiljujejo, je drugo ime za cenzuro. Na ta način se skuša izločiti tiste, ki so za dominantni ideološki tok v prevladujočih medijih moteči."

Kako sta povezani pravica vedeti in pravica do verske svobode?

Pravica vedeti je povezana tudi z zagotavljanjem pravice do verske svobode. "Na primer kako RTV Slovenija odloča o tem, ali bo sveto mašo prenašala telivizija ali bo to storil radio, kateri urednik je odločil, da v Dnevniku ne bo novice o srečanju mladih v Stični ali bo to le bežno omenjeno," našteva mag. Valentan. Prepričan je, da bi morali pravico vedeti dosledneje uveljavljati.

Le dobro informiran državljan je lahko aktiven državljan

"Da imamo državljane, ki so dobro informirani, ki so si sposobni ustvariti sliko stanja na političnem področju in tudi vseh ostalih, je izredno pomembno tudi z vidika delovanja demokracije. Le dobro informiran državljan je lahko tudi aktiven državljan," se strinja dr. Tomšič.